KAPITALIZEM NE MORE REŠITI OKOLJSKE KRIZE
Kreativni razred se ukvarja s vprašanji formuliranja družbene vizije in kako do nje, zato so vsi razmisleki na temo vizije zelo zanimivi. V eni izmed svojih zadnjih rednih kolumen v DELU je Zorana Baković omenila teorijo japonskega filozofa in raziskovalca Marxa Kohei Sata, ki na podlagi preučevanja neobjavljenih Marxovih zapisov meni, da lahko na novo interpretirani MARX ponudi vizijo družbe, ki bi bila sposobna rešiti okoljsko krizo. Preberite več KOHEI SATO https://en.wikipedia.org/wiki/Kohei_Saitoin se seznanite z njegovimi razmišljanji v tem prispevku.
Kohei Sato je japonski filozof in raziskovalec. Napisal knjigo z naslovom **Kapital v antropocenu**, ki je postala velika uspšnica na Japonskem. Knjiga govori o podnebni krizi in tem, kaj bi morali storiti glede tega. Sato zagovarja degrowth in preseganje kapitalizma.
Najbolj zanimiv članek o idejah KOHEI SATA je izšel v Guardianu z naslovom:
Nov način življenja: marksistični, postkapitalistični, zeleni manifest, ki je očaral Japonsko
Ta podnebna kriza bo ušla izpod nadzora, če svet ne bo začel "zasilno zavirati" kapitalizma in ne bo oblikoval "novega načina življenja", meni japonski akademik, čigar knjiga o marksizmu in okolju je nepričakovano postala uspešnica.
Sporočilo Koheia Sata, izrednega profesorja na tokijski univerzi, je preprosto: zahteva kapitalizma po neomejenih dobičkih uničuje planet, škodo pa lahko popravi le "degrowth program", ki upočasnjuje družbeno proizvodnjo in deli bogastvo.
V praksi to pomeni konec množične proizvodnje in množične potrošnje potratnega blaga, kot je hitra moda. Sato v knjigi Kapital v antropocenu zagovarja tudi dekarbonizacijo s krajšim delovnim časom in dajanjem prednosti bistvenim "delovno intenzivnim" delom, kot je oskrba.... več na:
in še nekaj drugih povezav na članke v nadaljevanju:
"Ali lahko reinterpretirani marksizem ponudi rešitve za našo okoljsko krizo brez primere?
Jeff Sparrow, The Conversation
Leta 2021 je knjiga Koheija Sata "Kapital v antropocenu" na Japonskem postala založniška senzacija, saj je bila nazadnje prodana v več kot pol milijona izvodih.
Ta osupljivi dosežek postane še bolj nenavaden, če upoštevamo, da Sato, akademik na tokijski univerzi, že nekaj let na novo formulira materialistično filozofijo na podlagi natančnega branja neobjavljenih rokopisov Karla Marxa - kar ni ravno dejavnost, ki bi tradicionalno vodila do uspešnic.
Čeprav knjiga "Kapital v antropocenu" ostaja (nekoliko nenavadno) neprevedena, je angleško govorečim bralcem zdaj na voljo Satovo nadaljnje delo, "Marx in the Anthropocene: K ideji komunizma degroundacije".
V svoji novi knjigi Sato opozarja na strašne ironije sedanjega obdobja, v katerem se namesto obljubljenega "konca zgodovine" soočamo z (precej drugačnim) koncem človeške zgodovine, saj se osvajanje narave dialektično spreminja v apokaliptično vrnitev narave v obliki požarov, poplav in drugih nesreč.
Družbene krize, povezane z izrednimi okoljskimi razmerami, še niso spodbudile marksističnega preporoda, ki bi ga lahko pričakovali v obdobju političnih in gospodarskih pretresov. Saito za to krivi dolgoletno povezavo med socializmom in prometejevsko idejo, da narava lahko in mora služiti kot surovina za človekove cilje.
Spomnimo se Komunističnega manifesta in njegovega vrtoglavega navdušenja nad transformativnim programom buržoazije: "nenehno revolucioniranje proizvodnje, neprekinjeno motenje vseh družbenih razmer, večna negotovost in razburjenje ...".
Navdušenje mladega Marxa nad taljenjem trdnih snovi v zrak zveni precej drugače, ko se okolje okoli nas sesuva. ...."
Ta osupljivi dosežek postane še bolj nenavaden, če upoštevamo, da Sato, akademik na tokijski univerzi, že nekaj let na novo formulira materialistično filozofijo na podlagi natančnega branja neobjavljenih rokopisov Karla Marxa - kar ni ravno dejavnost, ki bi tradicionalno vodila do uspešnic.
Čeprav knjiga "Kapital v antropocenu" ostaja (nekoliko nenavadno) neprevedena, je angleško govorečim bralcem zdaj na voljo Satovo nadaljnje delo, "Marx in the Anthropocene: K ideji komunizma degroundacije".
V svoji novi knjigi Sato opozarja na strašne ironije sedanjega obdobja, v katerem se namesto obljubljenega "konca zgodovine" soočamo z (precej drugačnim) koncem človeške zgodovine, saj se osvajanje narave dialektično spreminja v apokaliptično vrnitev narave v obliki požarov, poplav in drugih nesreč.
Družbene krize, povezane z izrednimi okoljskimi razmerami, še niso spodbudile marksističnega preporoda, ki bi ga lahko pričakovali v obdobju političnih in gospodarskih pretresov. Saito za to krivi dolgoletno povezavo med socializmom in prometejevsko idejo, da narava lahko in mora služiti kot surovina za človekove cilje.
Spomnimo se Komunističnega manifesta in njegovega vrtoglavega navdušenja nad transformativnim programom buržoazije: "nenehno revolucioniranje proizvodnje, neprekinjeno motenje vseh družbenih razmer, večna negotovost in razburjenje ...".
Navdušenje mladega Marxa nad taljenjem trdnih snovi v zrak zveni precej drugače, ko se okolje okoli nas sesuva. ...."
Preberite članek v celoti ali poslušajte podkast na https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/backstories/1921/
Preberite članek objavljen 31. marca 2023 v celoti e- reviji SCIENCEX (Science X Network :: Phys.org, Medical Xpress, Tech Xplore
https://phys.org/news/2023-03-reinterpreted-marxism-solutions-unprecedented-environmental.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar