AI WEIWEW
Politična cenzura na Zahodu je danes "popolnoma enaka", kot je bila na Kitajskem pod njenim komunističnim voditeljem Mao Zedongom, je za Sky News povedal umetnik Ai Weiwei in dodal, "da družba postala tako prestrašena, da se resnično izogiba kakršnemu koli spraševanju ali argumentu."Danes vidim toliko ljudi, ki podajajo svoja osnovna mnenja in so odpuščeni, cenzurirani zato, ker so preprosto podali svoje mnenje. To je postalo zelo pogosto."
"...pošiljam še tale kratki video,
ki nam da močno misliti, kaj se nam dogaja... zato apeliram, da vsi ki
trezno mislimo, združimo moči in se upremo takšnemu svetu... čimprej!P a srečno in na čimvečkratna
srečanja v živo, da se čimbolj "počlovečimo" in ohranjamo žive stike!saba xoxox (in
Gvido)"
KOMUNIKACIJArisani video film
ĐORĐEVIĆ, KONCEPTUALNI UMETNIK
AI WEIWEW
Politična cenzura na Zahodu je danes "popolnoma enaka", kot je bila na Kitajskem pod njenim komunističnim voditeljem Mao Zedongom, je za Sky News povedal umetnik Ai Weiwei in dodal, "da družba postala tako prestrašena, da se resnično izogiba kakršnemu koli spraševanju ali argumentu.
"Danes vidim toliko ljudi, ki podajajo svoja osnovna mnenja in so odpuščeni, cenzurirani zato, ker so preprosto podali svoje mnenje. To je postalo zelo pogosto."
"...pošiljam še tale kratki video,
ki nam da močno misliti, kaj se nam dogaja... zato apeliram, da vsi ki
trezno mislimo, združimo moči in se upremo takšnemu svetu... čimprej!
saba xoxox (in
Gvido)"
KOMUNIKACIJA
risani video film
ĐORĐEVIĆ, KONCEPTUALNI UMETNIK
citat iz besedila "Subjekt in pseudosubjekt umetniške prakse," objavljenem v reviji VIDICI l.1977
KIPARKA EVA PETERSON LENASSI
KERAMIČNA KOMPOZICIJA: RED GIBANJE; EXSPANZIJA
"Dve skupini keramičnih žuželk predstavljata dve vojski, ki se spopadata - črna in rdeča, ki ustvarjata različne kompozicije in tako vsakič predstavljata drugačno različico nadaljevanja dogodkov, odvisno od trenutne domišljije ustvarjalca drame. Vključevanje javnosti v ustvarjalno dejanje premišljenega združevanja in ponovnega združevanja elementov daje vsakomur priložnost, da sodeluje v ustvarjalnem procesu. S kamero lahko dokumentiramo, kako javnost ustvarja svoje kompozicije.
Vizualni vidik postavitve: Pri razvrščanju entitet sem pozoren na različne smeri, v katere jih postavljam, ter na razdaljo med njimi, na prenatrpanost in praznost prostorov, kar povzroča napetost in energijo, ki pulzira od znotraj. Različne kompozicije so zelo kratkotrajne, vendar so zame dragocene kot variacije v svetu možnosti. Prizadevam si jih fotografirati in jih pozneje primerjati."
ANATOMIJA AI SISTEMA
VLADIMIR JOLER IN KATE KRAWFORD
https://www.moma.org/collection/would
https://www.wsj.com/articles/the-art-behind-supply-chains-is-front-andf-center-at-a-museum-exhibit-11674589121
Umetnost v ozadju dobavnih verig je v središču muzejske razstave Od Amazonovega odmeva do tekočega traku na Kitajskem, delo v zakulisju je na ogled v Muzeju moderne umetnosti
"Anatomija sistema umetne inteligence"
Kate Crawford in Vladana Jolerja v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. FOTO: LIZ YOUNG
V mali galeriji v Muzeju moderne umetnosti v središču Manhattna, so se nedavni dan obiskovalci zadržali pred obsežnim delom, nizom pik, črt in diagramov v navidezno abstraktnem dizajnu na močnem, črnem ozadju. Kustosi MOMA so mislili, da bo delo Kate Crawford in Vladana Jolerja pritegnilo obiskovalce, zato so okoli dela zgradili večjo razstavo, imenovano Systems, ki v bistvu obravnava globoke operacije v ozadju dobavnih verig kot umetnost. Od serije grafik, ki raziskujejo prihodnost pridobivanja energije, do dokumentarnega filma, ki prikazuje tovarniške delavce na koreografiranem tekočem traku na Kitajskem, razstava osvetljuje delo v zakulisju, ki proizvaja potrošniško blago, oblačila, moč in druge temelje sodobnega vsakdanjega življenja. "Ideja je bila uporabiti ta del kot sidro in nato govoriti o treh sistemih, ki jih predstavlja, sistemih pridobivanja podatkov, dela in virov," je povedala Paola Antonelli, višja kustosinja na oddelku za arhitekturo in oblikovanje pri MoMA. "Sistemi so tisti, ki zelo pogosto poganjajo naše življenje v svetu in jih je treba prepoznati."
FILMhttps://365.rtvslo.si/arhiv/tuji-filmi/174945800
Poletje, ko sem se naučila leteti mVečkrat nagrajena mladinska komedija je čudovit dosežek postjugoslovanske kinematografije – lahkotna in nežna zgodba o spravi in odraščanju
Odraščajoči Sofiji iz Beograda se spremeni življenje, ko poletje namesto v kampu s prijatelji preživi z babico na otoku Hvar. Zveni naravnost sanjsko, toda 12-letnica se tam preprosto ne more sprostiti. Babica ji diha za ovratnik, zaradi slabega internetnega signala nima stikov s prijatelji, spanec ji kratijo komarji, na plaži sameva. Nato pa ji babičina boemska sestra Luce, ženska z mehkim značajem, pokaže drugačno plat otoka in življenja. Sofiji odleže, raziskovati začne otok, spoznavati nove prijatelje, pogodi se celo z mrčesom. Predvsem pa življenje in tudi svojo togo babico uzre v drugačni luči, ko odkrije družinsko skrivnost, zaradi katere se njena družina nepričakovano razširi. Ko bo na koncu poletja stopila na trajekt za Split, bo Hvar močno pogrešala.
Na Hrvaškem in v Srbiji je bil film kinouspešnica, ki si jo je ogledalo več sto tisoč gledalcev. Scenarij temelji na mladinskem romanu srbske pisateljice Jasminke Petrović, ki je z lahkotno, duhovito in rahločutno obravnavo sprave v postjugoslovanskem prostoru postal obvezno čtivo v srbskih šolah. Film odlikuje vrhunska igralska zasedba z mlado Klaro Hrvanović na čelu. Poseben pečat mu daje nastop Žarka Lauševića v pomenljivi vlogi, ki v več pogledih odraža igralčevo tragično življenjsko zgodbo. Mediji so film opevali kot edinstven dosežek, saj je prvi, ki obravnava spravo in kliče k preseganju nacionalističnih delitev v sodobnem postjugoslovanskem prostoru. Gre torej za v vseh pogledih edinstveno mladinsko komedijo, ki vzbuja smeh, solze in sočutje ter poskrbi za dragoceni občutek katarze.
Izvirni naslov: LETO KADA SAM NAUČILA DA LETIM / Koprodukcijski film, 2022 / Režija: Radivoje Andrić / Scenarij: Ljubica Luković, po romanu Jasminke Petrović / Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević
Poletje, ko sem se naučila leteti
Odraščajoči Sofiji iz Beograda se spremeni življenje, ko poletje namesto v kampu s prijatelji preživi z babico na otoku Hvar. Zveni naravnost sanjsko, toda 12-letnica se tam preprosto ne more sprostiti. Babica ji diha za ovratnik, zaradi slabega internetnega signala nima stikov s prijatelji, spanec ji kratijo komarji, na plaži sameva. Nato pa ji babičina boemska sestra Luce, ženska z mehkim značajem, pokaže drugačno plat otoka in življenja. Sofiji odleže, raziskovati začne otok, spoznavati nove prijatelje, pogodi se celo z mrčesom. Predvsem pa življenje in tudi svojo togo babico uzre v drugačni luči, ko odkrije družinsko skrivnost, zaradi katere se njena družina nepričakovano razširi. Ko bo na koncu poletja stopila na trajekt za Split, bo Hvar močno pogrešala.
Na Hrvaškem in v Srbiji je bil film kinouspešnica, ki si jo je ogledalo več sto tisoč gledalcev. Scenarij temelji na mladinskem romanu srbske pisateljice Jasminke Petrović, ki je z lahkotno, duhovito in rahločutno obravnavo sprave v postjugoslovanskem prostoru postal obvezno čtivo v srbskih šolah. Film odlikuje vrhunska igralska zasedba z mlado Klaro Hrvanović na čelu. Poseben pečat mu daje nastop Žarka Lauševića v pomenljivi vlogi, ki v več pogledih odraža igralčevo tragično življenjsko zgodbo. Mediji so film opevali kot edinstven dosežek, saj je prvi, ki obravnava spravo in kliče k preseganju nacionalističnih delitev v sodobnem postjugoslovanskem prostoru. Gre torej za v vseh pogledih edinstveno mladinsko komedijo, ki vzbuja smeh, solze in sočutje ter poskrbi za dragoceni občutek katarze.
KREATIVNI RAZRED
Objekt: ŠTAMPILJKA "ART IS WORK"Izjava: Katja PraznikIdejna zasnova in izvedba: Alenka Sottler, Jelena in Minea Sončan
PISATELJ KENZABURO OE
esej: Inernet and I
UMETNICA MORA BITI ZDRAVA
KATARINA JUVANČIČ»Glasba ima edinstveno moč izražanja človekovih notranjih stanj in občutij. Zlahka lahko prebode srce že sama po sebi in za to ne potrebuje nobenega posrednika,« je zapisal pokojni nevrolog Oliver Sacks. Lanska metaanaliza šestindvajsetih kliničnih raziskav, opravljenih v ZDA, Avstraliji in Veliki Britaniji, objavljena v Journal of American Medical Association Open Network je, tako kot mnoge pred njo, empirično dokazala, da glasba (poslušanje, igranje glasbe in petje) pomembno prispeva k izboljšanju mentalnega zdravja. Etnomuzikološke in glasbeno antropološke raziskave glasbenih, pevskih in plesnih praks staroselskih ljudstev (večkrat pa tudi tistih pred lastnim pragom) so s precej drugačnimi metodološkimi pristopi do podobnih zaključkov prišle že skoraj stoletje pred tem. A na tem mestu se ne bomo spuščali v diskurzivne akademske meandre in spoznavno vrednotenje znanstvenih disciplin. Vsaka ima namreč svojo razvojno pot, metodologijo, teoretske in empirične postulate, epistemološke, ideološke in stanovske pomisleke, zato tudi danes velikokrat ne delujejo dovolj integrativno in sinergijsko. Kar me zanima, je nekaj drugega: kako razumeti paradoks, ki se ponuja sam od sebe? Glasba naj bi izjemno ugodno vplivala na naše dobro počutje in psihično zdravje, obenem pa so tisti, ki jo ustvarjajo in producirajo (vštevši vse ostale poklice in dela, povezana z glasbenimi industrijami in scenami), ena najranljivejših skupin, kar se tiče mentalnega zdravja.
PROFESOR, ZNANSTVENIK, PISEC
JACK ZIPESBBC RADIO 4
JACK ZIPES
MIT
O POMENU PRIPOVEDOVANJA ZGODB
Zakaj so miti, pripovedi in pravljice pomembni, kaj nam povedo o nas samih in naših skupnostih ter kaj se zgodi, ko se spremenijo v slabo. Z Jackom Zipesom, zaslužnim profesorjem nemščine, Angie Hobbs, profesorico javnega razumevanja filozofije, in entomologinjo, ( strokovnjakinjo za žuželke ) May Berenbaum
https://www.bbc.co.uk/sounds/play/p02rmj8z
Why myth, storytelling and fairy tales are important, what they tell us about ourselves and our communities and what happens when they turn bad. With Jack Zipes, Emeritus Professor of German, Angie Hobbs, Professor of the Public Understanding of Philosophy and entomologist, ( insect expert ) May Berenbaum
"Vsakič doslej, ko se je v javni razpravi znašel predlog, ki je kakorkoli posegal v obstoječ red odnosov, so se kulturniki pokazali kot izrazito interesno fragmentiran sektor, v katerem se na eni fronti bije boj za ohranitev privilegijev kulture javnega sektorja na račun nevladnega sektorja in samozaposlenih, na drugi pa se med nevladnimi organizacijami boj organizira okoli dostopa do subvencij."
"Brez državne podpore morda res ne bi bilo ne slovenske umetnosti ne slovenske kulture, vendar pa prejemanje in še posebej življenjska odvisnost od subvencij onemogoča participacijo ustvarjalne skupnosti v civilni družbi ter zanesljivo povzroča, da pod sovražnimi (ji) pogoji kultura ne more prevzeti naloge družbene kritike in odigrati vloge družbene morale."
Mojčin razmislek lahko v celoti preberete na:
http://www.airbeletrina.si/clanek/subvencionirani-in-nesvobodni
Avtor besedila in glasbe: Bori Zupančič
Izvajalci: Bori & The Young Ones
Album: Je lep sončen dan, 2009
BEOGRADSKI SINDIKAT:
razstava PROGRAMSKA OPREMA ZA MANJ V AKSIOMI
naslovna slik OKROGLA MIZA: UMETNIK V OBSTOJEČEM SISTEMU
Kako se nismo prav nič premaknili naprej, priča ta zanimiv pogovor, ki ga je vodila pravkar izvoljena ministrica za kulturo Asta Vrečko z Marijo Mojco Pungerčer in N'tokom daljnega leta 2013. Samozaposleni močno upamo, da se bo Asta Vrečko končno zavzela za nas v največjem možnem obsegu, tudi na podlagi razumevanja razmer, ki jih izkazuje v tem pogovoru.Na koncu so N'tokove besede o odvečnih ljudeh prav vizionarske.
Na okrogli mizi z naslovom "Umetnikova svoboda v obstoječem sistemu" so sodelovali mag. Marija Mojca Pungercar, vizualna umetnica, Asta Vrečko, umetnostna zgodovinarka in Miha Blažič-N'toko, glasbenik. Potekala je v sklopu projekta "Javna predavanja mladih na Dvornem trgu".
http://javnapredavanja.wordpress.com
http://studentska-iskra.org
Zakaj so miti, pripovedi in pravljice pomembni, kaj nam povedo o nas samih in naših skupnostih ter kaj se zgodi, ko se spremenijo v slabo. Z Jackom Zipesom, zaslužnim profesorjem nemščine, Angie Hobbs, profesorico javnega razumevanja filozofije, in entomologinjo, ( strokovnjakinjo za žuželke ) May Berenbaum
https://www.bbc.co.uk/sounds/play/p02rmj8z
Why myth, storytelling and fairy tales are important, what they tell us about ourselves and our communities and what happens when they turn bad. With Jack Zipes, Emeritus Professor of German, Angie Hobbs, Professor of the Public Understanding of Philosophy and entomologist, ( insect expert ) May Berenbaum
Emmy®-Nominated for Best Arts & Culture Documentary
Spletna stran fima s Trailerjem
MOJCA PIŠEK
SUBVENCIONIRANI IN NESVOBODNI
"Brez državne podpore morda res ne bi bilo ne slovenske umetnosti ne slovenske kulture, vendar pa prejemanje in še posebej življenjska odvisnost od subvencij onemogoča participacijo ustvarjalne skupnosti v civilni družbi ter zanesljivo povzroča, da pod sovražnimi (ji) pogoji kultura ne more prevzeti naloge družbene kritike in odigrati vloge družbene morale."
Mojčin razmislek lahko v celoti preberete na:
http://www.airbeletrina.si/clanek/subvencionirani-in-nesvobodni
KENOJUAK ASHEV AK
Inuitska umetnica
BORI ZUPANČIČ
USPAVANKA
Avtor besedila in glasbe: Bori Zupančič
Izvajalci: Bori & The Young Ones
Album: Je lep sončen dan, 2009
SISTEM TE LAŽE
Srbski Hiphop band
BEN GROSSER
BEN GROSSER
IN PREDAVANJE: https://aksioma.org/sl/author/aksioma
Programska oprema, ki jo vsak dan uporablja na milijarde ljudi, ima v sebi vgrajene tudi kapitalistične ideologije tistih, ki jo ustvarjajo. Prihaja namreč iz podjetniške kulture z rastjo obsedene Silicijeve doline v Združenih državah in hoče to, kar hočejo njeni ustvarjalci: več. To opozarja umetnik in programer Ben Grosser, ki se že več kot desetletje ukvarja s preučevanjem, kako programska oprema aktivira željo po več. Njegova razstava je ta hip na ogled v Aksiomi, v njej pa raziskuje, kakšen bi bil svet s progamsko opremo za manj. Ker so se storitve tako hitro uveljavile in zrasle, nismo imeli časa razmisliti, ali so sploh lahko drugačne in kakšne bi bile? Kako bi se mi počutili, ko bi jih uporabljali? Kakšne družbene učinke bi imele? Ben Grosser pravi, da nimamo digitalnega javnega prostora in nimamo alternativ. Regulacija spletnih gigantov pa se po njegovem v Združenih državah Amerike ne bo zgodila. Kot pravi, vse svoje upe polaga v Evropsko unijo.
KREATIVNI RAZRED
PLAKAT IN MONTAŽE: MATJAŽ STOPAR
Matjaž Stopar, plakat "ART IS WORK"
Matjaž Stopar, montaže "ART IS WORK"
DAVID NEZ:
"UMETNOST JE IZRAZ UPANJA, NE GLEDE NA TO, KAKO OBUPNO JE STANJE"
Kot pravi, ga več ne zanima biti slaven umetnik, ampak želi postati
posrednik za višji cilj, konkretno za okoljevarstvene tematike, za
preprečevanje grozljivih in nepredvidljivih posledic, ki jih bodo
začrtale podnebne spremembe.
Prek instalacije, ki jo je oblikoval kot rezident SobeZaGosteMaribor, se ukvarja z vrtečim se planetom, ki ga človeštvo naseljuje skupaj z neštetimi drugimi oblikami življenja in podnebnimi spremembami, "ki jih je povzročil človek ter uničevanjem habitatov, ki ne ogroža le živalskih vrst, temveč tudi naše preživetje."
Razstava Zoetrop – kolo življenja je na ogled do 15. aprila
Z razstavo opozarja, kaj sledi, če ne bomo zbudili, ter s kompleksno in dinamično prostorsko postavitvijo prikazuje lok človeške zgodovine od paleolitika, neolitika, železne dobe, industrijske dobe do sedanje digitalne dobe. Umetniški projekt, ki obenem razgrinja njegova zanimanja za fenomen jame v simboličnem in arhetipskem pomenu, je na ogled do 15. aprila.
Nez se je na svoji umetniški poti s samostojnimi razstavami predstavil v galerijah po vsem svetu, njegova dela so tudi del več stalnih zbirk. Ustvarja v prepletu slikarstva v mešanih medijih, kiparskih instalacijah in umetnosti performansa ter raziskuje vizualno pripoved s transhistorične perspektive. Obenem je tudi umetnostni terapevt in astrolog, ki deluje v polju ritualne magije.
Vabljeni k branju intervjuja na:
Prek instalacije, ki jo je oblikoval kot rezident SobeZaGosteMaribor, se ukvarja z vrtečim se planetom, ki ga človeštvo naseljuje skupaj z neštetimi drugimi oblikami življenja in podnebnimi spremembami, "ki jih je povzročil človek ter uničevanjem habitatov, ki ne ogroža le živalskih vrst, temveč tudi naše preživetje."
Razstava Zoetrop – kolo življenja je na ogled do 15. aprila
Z razstavo opozarja, kaj sledi, če ne bomo zbudili, ter s kompleksno in dinamično prostorsko postavitvijo prikazuje lok človeške zgodovine od paleolitika, neolitika, železne dobe, industrijske dobe do sedanje digitalne dobe. Umetniški projekt, ki obenem razgrinja njegova zanimanja za fenomen jame v simboličnem in arhetipskem pomenu, je na ogled do 15. aprila.
Nez se je na svoji umetniški poti s samostojnimi razstavami predstavil v galerijah po vsem svetu, njegova dela so tudi del več stalnih zbirk. Ustvarja v prepletu slikarstva v mešanih medijih, kiparskih instalacijah in umetnosti performansa ter raziskuje vizualno pripoved s transhistorične perspektive. Obenem je tudi umetnostni terapevt in astrolog, ki deluje v polju ritualne magije.
Vabljeni k branju intervjuja na:
NOVI EKSTRAKTVIZEM
https://extractivism.online/
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
V tem govoru se Vladan Joler poda v pokrajine, ki jih oblikujejo algoritemske tovarne ekonomije nadzora, in s tem povezano izkoriščanje materialnih in nematerialnih oblik dela in naravnih virov. Predavatelj raziskuje zemljevide Facebookovega imperija in globoko anatomijo sistemov strojnega učenja in človeškega dela, ki se skriva za njimi.
"Leta smo potrebovali, da bi razumeli ideologijo interneta, ki je ideologija Silicijeve doline." Vladan Joler
http://artandscience.rs/en/2021/09/anatomija-ai-sistema-vladan-joler-kejt-kroford
"Na stotine podjetij išče načine, kako kvantificirati različne vidike bivanja in jih pretvoriti v profit. Okvir teh procesov je nadzorni kapitalizem, ki je poslovni model korporacij kot sta Facebook in Google. Vendar je ta pojem zavajajoč, saj ne gre za tradicionalni nadzor, ampak nenehno ekstakcijo podatkov, podobno črpanju nafte." vladan Joler o Novem Ekstraktivizmu..
Predavanje ob razstavi v AKSIOMI:
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
V tem govoru se Vladan Joler poda v pokrajine, ki jih oblikujejo algoritemske tovarne ekonomije nadzora, in s tem povezano izkoriščanje materialnih in nematerialnih oblik dela in naravnih virov. Predavatelj raziskuje zemljevide Facebookovega imperija in globoko anatomijo sistemov strojnega učenja in človeškega dela, ki se skriva za njimi.
"Tedaj je bil internet idealistično zamišljen kot kot odprt decentraliziran sistem enakopravnih posameznikov, ki bi omogočal komunikacijo brez posredniških centrov moči. Toda na prelomu tisočletja je vstopil veliki kapital in internet komodificiral. Uporabniki interneta smo danes ujeti s sistemom velikih centralnih platform, ki imajo vlogo posrednika, Pred desetletjem se je idealizem znova obudil s facebookom in twitterjem, ki naj bi bila v pomoč pri revolucijah in uporih proti totalitarnim režimom, a so se ta pričakovanja kmalu izjalovila." Vladan Joler
"Leta smo potrebovali, da bi razumeli ideologijo interneta, ki je ideologija Silicijeve doline." Vladan Joler
http://artandscience.rs/en/2021/09/anatomija-ai-sistema-vladan-joler-kejt-kroford
"Na stotine podjetij išče načine, kako kvantificirati različne vidike bivanja in jih pretvoriti v profit. Okvir teh procesov je nadzorni kapitalizem, ki je poslovni model korporacij kot sta Facebook in Google. Vendar je ta pojem zavajajoč, saj ne gre za tradicionalni nadzor, ampak nenehno ekstakcijo podatkov, podobno črpanju nafte." vladan Joler o Novem Ekstraktivizmu..
Več o razstavi in Novem ekstraktivizmu pa na spletni strani organizatorja razstave AKSIOME:
https://aksioma.org/sl/new.extractivism.exhibition
in druga besedila: http://old.razpotja.si/nevidni-stroji/
____________________________________________________________________________________________
MAJA BREZNIK
PROLETARIZACIJA DELAVCEV V KULTURI
https://vimeo.com/29098318
by Mi smo univerza / 10 years ago
Proletarizacija delavcev v kulturi Predavanje bo v izhodišču predstavilo uveljavljeni hipotezi: 1. Splošna deregulacija delovne sile se je začela v sektorjih, ki so jih v manjši meri nadzorovali sindikati ali drugi mehanizmi družbene regulacije delovne sile, med katerimi je sektor kulture področje par excellence; 2. Vzrok in učinek izvirnega začetka deregulacije v kulturi je »kreativnost«, ideološka gonilna sila »kreativne ekonomije« kot novega post-industrijskega kapitalizma. Hipotezi omejujeta vprašanje »kulturnega proletariata« na njegovo izkoriščanje, ki je vsekakor preozko. Neskrita podmena obeh hipotez je tudi deloma samozaslepljen odnos do veličine umetnosti, ki ga je treba analizirati. Prvič, odkrijemo, da sta hipotezi o izvirnem začetku kakor tudi o specifičnosti »sodobnega« kapitalizma »stalni lajni« v zgodovini, ki se vsakič razblinita ob empiričnih dejstvih. Drugič, delavci v kulturi niso zelo specifična skupina delavcev v splošnem preoblikovanju trga delovne sile, ki je vzniknilo s »privatnimi trgi dela«. In tretjič, vprašanje izkoriščanja kulturnega proletariata je del širše akomodacije umetnostnih sistemov kapitalistični družbi, ki je zatrla vprašanje splošnega skepticizma v umetnosti in ki se kaže kot bistveno vprašanje.
by Mi smo univerza / 10 years ago
Proletarizacija delavcev v kulturi Predavanje bo v izhodišču predstavilo uveljavljeni hipotezi: 1. Splošna deregulacija delovne sile se je začela v sektorjih, ki so jih v manjši meri nadzorovali sindikati ali drugi mehanizmi družbene regulacije delovne sile, med katerimi je sektor kulture področje par excellence; 2. Vzrok in učinek izvirnega začetka deregulacije v kulturi je »kreativnost«, ideološka gonilna sila »kreativne ekonomije« kot novega post-industrijskega kapitalizma. Hipotezi omejujeta vprašanje »kulturnega proletariata« na njegovo izkoriščanje, ki je vsekakor preozko. Neskrita podmena obeh hipotez je tudi deloma samozaslepljen odnos do veličine umetnosti, ki ga je treba analizirati. Prvič, odkrijemo, da sta hipotezi o izvirnem začetku kakor tudi o specifičnosti »sodobnega« kapitalizma »stalni lajni« v zgodovini, ki se vsakič razblinita ob empiričnih dejstvih. Drugič, delavci v kulturi niso zelo specifična skupina delavcev v splošnem preoblikovanju trga delovne sile, ki je vzniknilo s »privatnimi trgi dela«. In tretjič, vprašanje izkoriščanja kulturnega proletariata je del širše akomodacije umetnostnih sistemov kapitalistični družbi, ki je zatrla vprašanje splošnega skepticizma v umetnosti in ki se kaže kot bistveno vprašanje.
Maja Breznik je sociologinja in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede in na Mirovnem inštitutu. Objavila je več knjig, med njimi Obrt in učenost in Kultura danajskih darov.
/Za poslušanje se je potrebno vpisati na VIMEO/
NAJAVA PROJEKTA "ZA REFERENCO"
Najavljamo skupinsko razstavo “Za referenco” , ki bo direktno izpostavila problematiko neizplačevanja avtorskih honorarjev na način, da jo bo postavila v središče galerijskega prostora. Prek poziva samostojnim kulturnim delavcem, ki ustvarjajo na področju umetnosti, arhitekture in oblikovanja, bomo izbrali 10 avtorjev, ki se bodo vnovič želeli predstaviti s svojim delom, ki je bilo v preteklosti že razstavljeno v eni izmed javnih kulturnih ustanovah v Sloveniji, vendar tokrat ne brez plačila in zgolj “za referenco”. Razstava bo predstavljala iztočnico za posredovanje tega sporočila širši javnosti in izmenjavo mnenj in diskusij na to temo.
S projektom se pridružujemo naporom umetnikov za pošteno plačevanje umetniškega dela doma in po svetu. Za začetno motivacijo objavljamo spodnji video prispevek Irskih umetnikov, ki v njem izpostavljajo absurden položaj umetnikov v družbi.
https://fb.watch/aqydgsSSUc/
DOSTOJEVSKI
na stani ZDSLU pa malo več o razstavi:
ŽLEBE
SOAVTORJI DOGODKA 2019
Alenka Spacal / pisateljica, ilustratorka in pravljičarka
Franc Cegnar / režiser
Keiko Miyazaki / vizualna umetnica
Mateja Kavčič / slikarka
Mihaela Ciuha / kiparka
Mojca Senegačnik / slikarka
Mojca Sfiligoj / strokovna sodelavka na področju kulturne dediščine
Štreklov Jelko / naivni umetnik
Waleria Wolf Gang / intermedijska umetnica, videastka in režiserka
Zarja Menart / vizualna umetnica
Zvonka T Simčič / vizualna umetnica
Zvezdana Novaković / glasbenica in intermedijska umetnica
Grlenice / mešani pevski zbor
Za srce mo / glasbena skupina
Eva Bevec & Lara Mastnak & Tina Dernovšek / študentke ALUO
LOGJE
BREGINJ
Članek se dograjuje. Če kdo želi kaj dodati, popraviti, naj mi sporoči na alenka.sottler@guest.arnes.si !
Črt Poglajen je direktor Inštituta za študije prekariata (IŠP) in odgovorni urednik portala »Skozi oči prekariata«. Kot politolog posveča predvsem proučevanju prekarnosti in prekarnih oblik dela, pa tudi deliberacije in neposrednega sodeovanja ljudi pri sprejemanju odločitev.
NIKA HAM KUNST
ANATOMIJA Al SISTEMOV
/Za poslušanje se je potrebno vpisati na VIMEO/
STANE JAGODIČ
Osebno se borim proti militarizmu dolga desetletja, zato ukrajinsko krizo ne ocenjujem enostransko. Amerikanci ne želijo tuje vojske pred svojim pragom, želja Rusije je podobna. Bitke v tej nesrečni ukrajinski deželi vodijo: rokoborec Rus, boksar Ukrajinec, komedijant Ukrajinec in vsemogočni NATO pod okriljem Amerike. Vsi strastno stremijo k zmagi, nedolžno prebivalstvo pa umira v zloveščih spopadih. Posledice so krute, kar pohlepni orožarji-hudiči po vsem svetu podpihujejo. Na varnem naslonjaču preštevajo milijardne zneske, Bog Kapital pa si mane krvave roke. Vprašujem pa se tudi kakšno vlogo ima v tej krvavi vojni mati Narava, katero degenerirani homo sapiens uničuje brez vsakršnega razmisleka. Gre morda za skrivnostni bumerang nedojemljivega vesolja?
PO - ZDRAV !
Stane
Stane Jagodič, montaža "Migratory Birds". 2015
Najavljamo skupinsko razstavo “Za referenco” , ki bo direktno izpostavila problematiko neizplačevanja avtorskih honorarjev na način, da jo bo postavila v središče galerijskega prostora. Prek poziva samostojnim kulturnim delavcem, ki ustvarjajo na področju umetnosti, arhitekture in oblikovanja, bomo izbrali 10 avtorjev, ki se bodo vnovič želeli predstaviti s svojim delom, ki je bilo v preteklosti že razstavljeno v eni izmed javnih kulturnih ustanovah v Sloveniji, vendar tokrat ne brez plačila in zgolj “za referenco”. Razstava bo predstavljala iztočnico za posredovanje tega sporočila širši javnosti in izmenjavo mnenj in diskusij na to temo.
S projektom se pridružujemo naporom umetnikov za pošteno plačevanje umetniškega dela doma in po svetu. Za začetno motivacijo objavljamo spodnji video prispevek Irskih umetnikov, ki v njem izpostavljajo absurden položaj umetnikov v družbi.
https://fb.watch/aqydgsSSUc/
SKEČ IGRALKE SANDRE SILAĐEV Z NASLOVOM DELAVCI V KULTURI
Sandra Siladjev se je rodila 7. februarja 1979 v Štipu, današnja Severna Makedonija, kot Sandra Rakić. Diplomirala je na Akademiji za umetnost. Študirala je sociologijo, visoko pedagogiko, mirovne študije in oglaševanje na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Ukvarjala se je s kiparstvom in keramiko, petjem in video montažo. Delala je v lutkovnem potujočem gledališču, v centru za nastanitev in bivanje invalidnih otrok in mladine ter v domu za starejše. Režirala je in napisala scenarij za inkluzivno predstavo "Upanje v Beogradu". Pisala je kratke zgodbe za portal Blic žena. Leta 2013 je odprla YouTube kanal "Dinja ____", ki jo je proslavil. 30. julija 2018 je spremenilo prepoznavno ime kanala v "Sandra". Je ena od scenaristov serije "Resnice in laži", v kateri je igrala tudi lik Olge. Od marca 2017 ima svojo stand-up oddajo za www.standup.rs. S sodelavci je posnela film "Resničnost na invalidskem vozičku". Izdala dva stripa za Samizdat B92.
HVANG DONG HJUK: SQUID GAME
Korejska serija IGRA LIGNJA, ki podira rekorde gledanosti na Netflixu je kontingent vprašanj in dilem v zvezi z načinom, na katerega so urejene vse kapitalistične države in na katerega delujejo vse na videz razvite družbe."Želel sem si napisati zgodbo, ki bi bila alegorija ali basen o moderni kapitalistični družbi. Zgodba, ki bi poudarila to skrajno tekmovanje, nekaj kot ekstremno tekmo za življenje. Hotel sem, da bo to zgodba o poražencih." je povedal pisec in režiser filma Hvang Dong Hjuk.
NADALJEVANKO SI OGLEJTE TU: https://gledalica.online/tvshows/squid-game/
JEŽEKCINCA MARINCA: https://youtu.be/Iot9th8Ao-w
KARIERA: Frane Milčinski Ježek - Kariera - YouTube
PEVKA AURORA
PESEM THE SEED
"The Seed"
Just like the seed
I don't know where to go
Through dirt and shadow I grow
I'm reaching light through the struggle
Just like the seed
I'm chasing the wonder
I unravel myself
All in slow motion
You cannot eat money, oh no
You cannot eat money, oh no
When the last tree has fallen
And the rivers are poisoned
You cannot eat money, oh no
You cannot eat money, oh no
You cannot eat money, oh no
When the last tree has fallen
And the rivers are poisoned
You cannot eat money oh, no
Suffocate me
So my tears can be rain
I will water the ground where I stand
So the flowers can grow back again
'Cause just like the seed
Everything wants to live
We are burning our fingers
But we learn and forget
You cannot eat money, oh no
You cannot eat money, oh no
When the last tree has fallen
And the rivers are poisoned
You cannot eat money, oh no
You cannot eat money, oh no
You cannot eat money, oh no
When the last tree has fallen
And the rivers are poisoned
You cannot eat money, oh no
Feed me sunlight, feed me air
Feed me truth and feed me prayer
Feed me sunlight, feed me air
Feed me truth and feed me prayers
You cannot eat money, oh no
You cannot eat money, oh no
When the last tree has fallen
And the rivers are poisoned
You cannot eat money, oh no
You cannot eat money, oh no
You cannot eat money, oh no
When the last tree has fallen
And the rivers are poisoned
You cannot eat money, oh no
O UMETNIŠKEM AKTIVIZMUBORIS GROYS :
https://www.e-flux.com/journal/56/60343/on-art-activism/
JENS KASTNER:
https://transversal.at/blog/Art-and-Activism
GLEDALIŠKA USTVARJALKA LEA KUKOVIČIČ
foto Urška Boljkovac
https://www.e-flux.com/journal/56/60343/on-art-activism/
JENS KASTNER:
https://transversal.at/blog/Art-and-Activism
GLEDALIŠKA USTVARJALKA LEA KUKOVIČIČ
Lea Kukovičič je diplomirala iz dramaturgije na ljubljanskem AGRFT-ju, magistrirala pa iz režije snovalnega in predmetnega gledališča na DAMU-ju v Pragi. Je gledališka ustvarjalka, a njeno delo oplajajo politike sodobne vizualne umetnosti. Pri ustvarjanju se osredotoča na to, kako lahko umetnost neposredno vpliva na družbo, gospodarstvo in politiko.
Intervju z Leo ob dražbi predstave ICH KANN NICHT ANDERS"Ker ima gledališče svojo specifiko, smo razvili nov dražbeni model draženja gledaliških predstav, ki omogoča dražiti predstavo tako, da gledalci obenem gledajo predstavo in so v istem trenutku tudi potencialni kupci na dražbi. Dražba tako intervenira v predstavo, s čimer se ustvarjajo novi konteksti, novi pomeni predstave," opisuje avtorica koncepta.
"Gledalci in gledalke bodo obenem z ogledom predstave lahko postali lastniki in lastnice elementov predstave. Draženi bodo tako materialni loti – rekviziti, scenografija, kostumi – kot tudi nematerialni – tišina, čas, tableau vivant, dogodki, kolektivnost in besedilo .Umetniška vodja projekta je v najinem pogovoru med drugim povedala, da je dražba popolna dramaturgija. Najprej se vzpostavi znanje, to je katalog, potem pridejo gledalci s pričakovanji ali pa potrebo o nakupu, dražitelj, telefonisti in umetniška dela so performerji. Nato se začne dražba, ki ima vzpostavljena pravila, predstava je sámo draženje, gledalci med seboj tekmujejo, pogledujejo, spremljajo dogajanje, so aktivni in pasivni in se drug od drugega učijo, kako gledati oziroma sodelovati pri draženju. In konec določi kladivo, s tem se spremeni realnost. "Čeprav morda nisi dal denarja, si del igre, s tem, da si dvignil roko, si sodeloval. Ta performativnost življenja in ekonomskega sistema je najbolj intrigantna. In ekonomski sistem je tu bolj fikcijski kot gledališče."
INTERVJU PREBERITE DO KONCA NA POVEZAVI SPODAJ:
BORIS GROYS
Film Vrnitev v Reims (fragmenti) predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu leta 2021
Periotovi projekti so vrhunska vizualizacija močnih spominovJean-Gabriel Périot se je za svoj tretji celovečerni dokumentarni film lotil slavnih spominov iz leta 2009 francoskega filozofa Didierja Eribona "Return to Reims/ Vrnitev v Reims"* (roman je izšel tudi v hrvaškem jeziku z naslovom Povratak v Reims) Film je intimna družinska zgodovina in hkrati politična pripoved francoskega delavskega razreda in njegove preobrazbe iz povojnih navdušenih privržencev levice, v volivce desne politične usmeritve.
https://www.masina.rs/eng/impresum/ps://www.ioncinema.com/reviews/jean-gabriel-periot-returning-to-reims-fragmentsreview
*V e-reviji DISENZ lahko prebereta dva prevedena odlomka iz ERIDONOVEGA romana Vrnitev v Reims tu: https://www.disenz.net/author/didier-eribon/
ARHITEKT GAŠPER FABIJAN
Njegov kurnik je trenutno na ogled na dvorišču MAO /muzeja za arhitekturo in oblikovanje/ v Fužinskem gradu. Na vprašanje, ali bo kokošnjaku sledil še rastlinjak,je Gašper odgovoril, da bo razmislil. Upam, da bo res!
Zasnova kokošnjaka temelji na preverjenem znanju. Kokoši potrebujejo pašnik, dvignjeno varno nočno zavetišče, ter gnezda, kjer nesejo jajca. Lesena konstrukcija kokošnjaka, zasnovana v zlatem rezu, nosi popolno kocko s stranico enega metra, do katere se kokoši povzpnejo po lestvi preko dvižne lopute. V kocki so gnezda, prostor za spanje ter zalogovnik za vodo. Gnezda z jajci so za lastnika dosegljiva iz zadnje strani kokošnjaka. Perforacije na stropu gnezd, ki omogočajo prezračevanje, tvorijo vzorec naše galaksije, saj je po zgodbah starih verstev vesolje nastalo iz jajca. Perforacije spominjajo tudi na znamenite velikonočne vrhniške pirhe. Kokoši lahko ob paši opazujejo zlato jajce pritrjeno na kocko z napisom v stari grščini “Bog vedno uporablja geometrijo”. Lastnik tako lahko upa, da bo zlato jajce navdihnilo katero od kokoši, da jih začne valiti tudi sama.
Kokošnjak, ki je trenutno na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, je bil izbran na natečaju Centra za kreativnost s temo “Kako bomo živeli v prihodnosti” za razstavo na letošnjem tednu oblikovanja v Milanu. Predstavljal je optimističen pogled na prihodnost, z odkrivanjem pozabljenih lepot življenja blizu narave - priložnost, da ponovno razmislimo o kvaliteti našega bivanja in proizvodnji naše hrane. Projekt je prav tako predstavljen na razstavi "Young European Architects" v sklopu beneškega bienala arhitekture.
Kokošnjak je trenutno na ogled v MAO, Gašperja pa lahko dobite tu: https://www.gasperfabijan.si/kontakt
PISATELJ IN REŽISER VINKO MODERENDORFER
Nekaj odlomkov iz njegovega nedavnega razmišljanja ob podelitvi Cankarjevih nagrad za literaturo z naslovom SE PISATELJI DOVOLJ ZAVEDAMO ČASA, V KATEREM ŽIVIMO?objavljenih dne 10. julija 2021 v Dnevnikovem Objektivu: Se pisatelji dovolj dobro zavedamo časa, v katerem živimo? | Dnevnik in povezava na različico tega besedila na e-portalu VRABEC ANARHIST: http://vrabecanarhist.eu/cankarjeva-nagrada/
SLIKAR STOJAN GRAUFob likovni razstavi Zemlja ni človekova last, človek je last
zemlje
V Umetnostni galeriji Maribor, spremljevalni program EKO 8, Mednarodni trienale umetnost in okoljeUGM Studio, Trg Leona Štuklja 216. april – 6. junij 2021fotografije iz razstave Damjan Švarc
Ustvarjanje Stojana Graufa je od slikarjevih začetkov v
osemdesetih letih prejšnjega stoletja vseskozi tesno povezano z naravo in
naravnim okoljem. V umetnikovem delu narava ni le navdihovalka, muza ali
občasna spremljevalka, ampak je organski del ustvarjalnega procesa in neločljiv
del risb, slik in intervencij, ki nastajajo pod njegovimi rokami: slikar sam
kuha oglje, s katerim riše; podokvirji njegovih slik so narejeni iz drevesnih
vej; pogosto uporablja barve in naravne pigmente, ki jih pridobi na licu mesta;
v svoje razstave redno vključuje drevesne veje, prodnike, pesek ipd.
Lea Kukovičič je diplomirala iz dramaturgije na ljubljanskem AGRFT-ju, magistrirala pa iz režije snovalnega in predmetnega gledališča na DAMU-ju v Pragi. Je gledališka ustvarjalka, a njeno delo oplajajo politike sodobne vizualne umetnosti. Pri ustvarjanju se osredotoča na to, kako lahko umetnost neposredno vpliva na družbo, gospodarstvo in politiko.
Intervju z Leo ob dražbi predstave ICH KANN NICHT ANDERS
"Ker ima gledališče svojo specifiko, smo razvili nov dražbeni model draženja gledaliških predstav, ki omogoča dražiti predstavo tako, da gledalci obenem gledajo predstavo in so v istem trenutku tudi potencialni kupci na dražbi. Dražba tako intervenira v predstavo, s čimer se ustvarjajo novi konteksti, novi pomeni predstave," opisuje avtorica koncepta.
"Gledalci in gledalke bodo obenem z ogledom predstave lahko postali lastniki in lastnice elementov predstave. Draženi bodo tako materialni loti – rekviziti, scenografija, kostumi – kot tudi nematerialni – tišina, čas, tableau vivant, dogodki, kolektivnost in besedilo .Umetniška vodja projekta je v najinem pogovoru med drugim povedala, da je dražba popolna dramaturgija. Najprej se vzpostavi znanje, to je katalog, potem pridejo gledalci s pričakovanji ali pa potrebo o nakupu, dražitelj, telefonisti in umetniška dela so performerji. Nato se začne dražba, ki ima vzpostavljena pravila, predstava je sámo draženje, gledalci med seboj tekmujejo, pogledujejo, spremljajo dogajanje, so aktivni in pasivni in se drug od drugega učijo, kako gledati oziroma sodelovati pri draženju. In konec določi kladivo, s tem se spremeni realnost. "Čeprav morda nisi dal denarja, si del igre, s tem, da si dvignil roko, si sodeloval. Ta performativnost življenja in ekonomskega sistema je najbolj intrigantna. In ekonomski sistem je tu bolj fikcijski kot gledališče."
INTERVJU PREBERITE DO KONCA NA POVEZAVI SPODAJ:
BORIS GROYS
Film Vrnitev v Reims (fragmenti) predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu leta 2021
Periotovi projekti so vrhunska vizualizacija močnih spominov
Jean-Gabriel Périot se je za svoj tretji celovečerni dokumentarni film lotil slavnih spominov iz leta 2009 francoskega filozofa Didierja Eribona "Return to Reims/ Vrnitev v Reims"* (roman je izšel tudi v hrvaškem jeziku z naslovom Povratak v Reims) Film je intimna družinska zgodovina in hkrati politična pripoved francoskega delavskega razreda in njegove preobrazbe iz povojnih navdušenih privržencev levice, v volivce desne politične usmeritve.
https://www.masina.rs/eng/impresum/ps://www.ioncinema.com/reviews/jean-gabriel-periot-returning-to-reims-fragmentsreview
*V e-reviji DISENZ lahko prebereta dva prevedena odlomka iz ERIDONOVEGA romana Vrnitev v Reims tu: https://www.disenz.net/author/didier-eribon/
ARHITEKT GAŠPER FABIJAN
Njegov kurnik je trenutno na ogled na dvorišču MAO /muzeja za arhitekturo in oblikovanje/ v Fužinskem gradu. Na vprašanje, ali bo kokošnjaku sledil še rastlinjak,
je Gašper odgovoril, da bo razmislil. Upam, da bo res!
Zasnova kokošnjaka temelji na preverjenem znanju. Kokoši potrebujejo pašnik, dvignjeno varno nočno zavetišče, ter gnezda, kjer nesejo jajca. Lesena konstrukcija kokošnjaka, zasnovana v zlatem rezu, nosi popolno kocko s stranico enega metra, do katere se kokoši povzpnejo po lestvi preko dvižne lopute. V kocki so gnezda, prostor za spanje ter zalogovnik za vodo. Gnezda z jajci so za lastnika dosegljiva iz zadnje strani kokošnjaka. Perforacije na stropu gnezd, ki omogočajo prezračevanje, tvorijo vzorec naše galaksije, saj je po zgodbah starih verstev vesolje nastalo iz jajca. Perforacije spominjajo tudi na znamenite velikonočne vrhniške pirhe. Kokoši lahko ob paši opazujejo zlato jajce pritrjeno na kocko z napisom v stari grščini “Bog vedno uporablja geometrijo”. Lastnik tako lahko upa, da bo zlato jajce navdihnilo katero od kokoši, da jih začne valiti tudi sama.
Kokošnjak, ki je trenutno na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, je bil izbran na natečaju Centra za kreativnost s temo “Kako bomo živeli v prihodnosti” za razstavo na letošnjem tednu oblikovanja v Milanu. Predstavljal je optimističen pogled na prihodnost, z odkrivanjem pozabljenih lepot življenja blizu narave - priložnost, da ponovno razmislimo o kvaliteti našega bivanja in proizvodnji naše hrane. Projekt je prav tako predstavljen na razstavi "Young European Architects" v sklopu beneškega bienala arhitekture.
Kokošnjak je trenutno na ogled v MAO, Gašperja pa lahko dobite tu: https://www.gasperfabijan.si/kontakt
ob likovni razstavi
Zemlja ni človekova last, človek je last zemlje
V Umetnostni galeriji Maribor, spremljevalni program EKO 8,
Mednarodni trienale umetnost in okolje
UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2
16. april – 6. junij 2021
fotografije iz razstave Damjan Švarc
Ustvarjanje Stojana Graufa je od slikarjevih začetkov v
osemdesetih letih prejšnjega stoletja vseskozi tesno povezano z naravo in
naravnim okoljem. V umetnikovem delu narava ni le navdihovalka, muza ali
občasna spremljevalka, ampak je organski del ustvarjalnega procesa in neločljiv
del risb, slik in intervencij, ki nastajajo pod njegovimi rokami: slikar sam
kuha oglje, s katerim riše; podokvirji njegovih slik so narejeni iz drevesnih
vej; pogosto uporablja barve in naravne pigmente, ki jih pridobi na licu mesta;
v svoje razstave redno vključuje drevesne veje, prodnike, pesek ipd.
Stojan Grauf v svoja dela in na razstave (tudi v naslov
aktualne razstave) rad vključuje misli indijanskih staroselcev in na ta način
vzpostavlja kritičen pogled na vlogo sodobnega človeka. V razstavo v UGM Studiu
umetnik tokrat vključuje tudi na roko izpisane citate klimatologinje Lučke
Kajfež Bogataj, ki sozvenijo z njegovimi pogledi. Ta gesta razstavi dodaja
angažiranost in vzpostavlja širši kontekst okoljske problematike. Narava, odnos
do narave in ustvarjanje gredo pri Stojanu Graufu z roko v roki. Pravzaprav so
del iste celote.
PESNICA IN GLASBENICA EMEL MATHLOUTHI
V protest sramotnemu izobešanju Izraelaske zastave s strani Slovenske vlade 20. maja 2021! poslušaj tu: https://youtu.be/NQFNcfUygqA
Stojan Grauf v svoja dela in na razstave (tudi v naslov
aktualne razstave) rad vključuje misli indijanskih staroselcev in na ta način
vzpostavlja kritičen pogled na vlogo sodobnega človeka. V razstavo v UGM Studiu
umetnik tokrat vključuje tudi na roko izpisane citate klimatologinje Lučke
Kajfež Bogataj, ki sozvenijo z njegovimi pogledi. Ta gesta razstavi dodaja
angažiranost in vzpostavlja širši kontekst okoljske problematike. Narava, odnos
do narave in ustvarjanje gredo pri Stojanu Graufu z roko v roki. Pravzaprav so
del iste celote.
PESNICA IN GLASBENICA EMEL MATHLOUTHI
V protest sramotnemu izobešanju Izraelaske zastave s strani Slovenske vlade 20. maja 2021!
poslušaj tu: https://youtu.be/NQFNcfUygqA
PESNICA BARBARA KORUN
NOVA PESNIŠKA ZBIRKA IDIORITMIJA
»Idioritmija je ustvarjalna oblika sobivanja, kjer vsakdo upošteva in spoštuje tako svoj individualni ritem kot ritem drugega« zapiše Barbara Korun na zadnji platnici knjige.
Mala založba KUD aac Zrakogled iz Kopra, ki jo vodi pesnik in prevajalec Gašper Malej, izdaja precej izjemne knjige domače in prevodne literature. Taka je tudi idejno zanimiva in visoko kultivirana v svoji pesniški govorici, res lepo oblikovana pesniška zbirka IDIORITMIJA, edicija Hyperion, Barbare Korun. https://zrakogled.com/barbara-korun-idiometrija
Pogovor Neže Vilhelm z Barbaro Korun o pesmih iz te
knjige na portalu Poiesis: https://www.poiesis.si/pogovor-z-barbaro-korun/
V oddaji lirični utrinek poslušajte pesem Pajek na steni me glede z vsemi v interpretaciji avtorice https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174772984?s=radio
Esej neže Vilhelm o Ustvarjanje Barbare Korun 24. maj, 2021 na: http://vrabecanarhist.eu/ustvarjanje-barbare-korun/
PESNICA ALENKA JOVANOVSKI
Vezi hvala, N. Tesla
Vezi, težke kot testo,
ki se nikoli ne bo speklo
v stari pečici izven srca.
Zgorijo, otrdijo ali pa se posušijo.
Po njih teče huda kri.
Demoni jim kratijo spanec.
Tak je njihov vsakdanji program,
tako nakupujejo svoj zajtrk, svoje kosilo.
Če izpolnijo, za kar so rojene,
so zadovoljne in to imenujejo sreča.
Če tega ne izpolnijo, so nesrečne.
Če jim ni mar, so votle:
še vedno debelo pletene
iz najmočnejše konoplje v vesolju.
Vezi.
Da uvežejo in prekrijejo in preprečijo
najslajši in nevidni kruh.
O njem samo govorijo.
Samo govorijo.
Usta so jim polna kruha,
ki ga nikoli niso jedle, mesile,
mu pustile uro miru,
Da vzhaja.
Kot mesec po mrku.
SLIKARKA MOJCA SENEGAČNIK
RAZSTAVA OSTANKI DNEVA
"Poetičen in obenem stvarni naslov razstave Mojce Senegačnik, Ostanki dneva, odzvanja, podobno kot v istoimenskem romanu nobelovca Kazua Ishigura, v znamenju protagonistkinega poglabljanja v lastno preteklost, v katerem nas nesentimentalno vodi skozi svojo prelomno življenjsko inventuro v smeri sicer še nejasne, meglene, zgolj slutene prihodnosti. Umetnica nam v zanjo značilni kolažni formi poleg drobcev iz svojega otroštva odstira tudi zev, brezno, ki se skriva za svetom iluzij slehernika. Sočasno s to prizemljitveno (ali pa vrtoglavo) gesto je tu zaupanje v moč umetnosti, ki nam lahko pomaga prenesti pogled v to brezno". Mojca Puncer
foto Janez Zalaznik
foto Janez Zalaznik
Video posnetek o razstavi:
Introspektivni kolaži Mojce Senegačnik: razstava Ostanki dneva - YouTube
na stani ZDSLU pa malo več o razstavi:
https://zdslu.si/introspektivni-kolazi-mojce-senegacnik-razstava-ostanki-dneva/
.. in prispevek v oddaji Kultura na RTV Slo 1:
https://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174761854?fbclid=IwAR1m0O53lCQNtpWePT5PjmLcFMTPVD86lKxdgOnFmq--9vS_EPmtD0GBNJs
V ATELJEJU KIPARJA ERVINA POTOČNIKA
Zavezal si mi jeziki
Ti, ki si neviden angelom
V meglo si mi zavil razum
Ti, ki se skrivaš v stvarstvu
Dal si mi noč presvetljeno s temo
Ti, ki te ne poznam
Molitve
Zastonj so molitve in prošnje h
gluhemu bogu
Moli k meni, ker te slišim
Zastonj so solze in rotenja
Zjokaj se raje na moji rami in
Umri pri meni
Pozaba
Pravijo, da naju čaka velikapozabaPozaba razlikVendar vem, daVečnosti in neskončnosti ni brez naju
pesmi in slike Ervin Potočnik
ALENKA SOTTLER
SRČNI PROSTORI NOVE UMETNOSTI
Med ljudi in kraje, ki jih zapuščajo banke, marketi, blagovnice, ambulante in pošte, na izpraznjene in opustele prostore prihaja nova, drugačna umetnost. Tista, ki jo inicirajo sami umetniki, ki ne želijo več stati v vrsti pri kulturni plutokraciji in izbirajo
neposredni, človeški stik z svojo publiko. In na veliko presenečenje jih ljudje vse bolj razumejo...
Predstavljam štiri projekte, za katere menim, da ilustrirajo to dogajanje.
Vsem je skupen poudarek na povezovanju in druženju z ljudmi, za delom za prostore in ljudi, ki za sistem več ne prinašajo koristi.
Je ta nov zasuk v slovenski umetnosti ustvarjalni odgovor na realnost statusa umetnikov in vse večjo prekarizacijo državljanov v naši družbi?
ŽLEBE / Hiša na hribu, LOGJE / Poslednji muzej moderne umetnosti, VOLČE/domačija pri Lukatelu, BREGINJ / Brunarica pri Kakočiču, so samo nekateri kraji oziroma dogodki, ki jim je skupno to, da so opuščeni kot nezanimivi za potrošniško ideologijo. V tem prispevku napovedujem intervju z umetnico Zvonko Simčič, inicjatorko umetniškega dogodka Hiša na hribu.
ŽLEBE
HIŠA NA HRIBU
Zvonka Simčič
"Večina rezidenc in umetniških dogodkov se zgodi v mestih, v urbanem okolju. Mi pa na novo povezujemo sodobno umetnost z naravo, jo na ta način umirjamo, poglabljamo ter tako ustvarjamo okolje za drugačen, polnejši in subtilnejši pretok med publiko in umetniškimi deli. Ekološka angažiranost umetniških del se nam zdi samoumevna.
Ustvarjamo prostor naklonjen srečevanjem, pogovorom, iskanjem, … prostor, ki je lahko tudi zatočišče. Hiša na hribu postaja živa socialna instalacija, kjer umetnost dobiva razsežnosti poslušalca, spovednika, prijatelja"
SOAVTORJI DOGODKA 2019
Alenka Spacal / pisateljica, ilustratorka in pravljičarka
Franc Cegnar / režiser
Keiko Miyazaki / vizualna umetnica
Mateja Kavčič / slikarka
Mihaela Ciuha / kiparka
Mojca Senegačnik / slikarka
Mojca Sfiligoj / strokovna sodelavka na področju kulturne dediščine
Štreklov Jelko / naivni umetnik
Waleria Wolf Gang / intermedijska umetnica, videastka in režiserka
Zarja Menart / vizualna umetnica
Zvonka T Simčič / vizualna umetnica
Zvezdana Novaković / glasbenica in intermedijska umetnica
Grlenice / mešani pevski zbor
Za srce mo / glasbena skupina
Eva Bevec & Lara Mastnak & Tina Dernovšek / študentke ALUO
LOGJE
NONINA HIŠA
POSLEDNJI MUZEJ MODERNE UMETNOSTI
Damijan Kracina in Katarina Toman Kracina
VOLČE
DOMAČIJA PRI LUKATELU
Zdravko Duša
“Toda osebni stik je še vedno primaren. Veliki centri po logiki kapitala srkajo dogajanje vase, iz periferije umikajo vitalne vsebine. Toda kultura ne more živeti le od urbanih vsebin, potrebuje širši spekter. Vsi smo ljudje, vsi dajemo in sprejemamo. Temu sledim.”
Zdravko Duša
Lukatelova hiša v Volčah je dom Kulturnega društva Myra Locatelli. (Ja, Locatelli je izvirna italijanska inačica, iz katere je prišla slovenska izpeljanka.) Myra obnavlja hišne vsebine, posodablja vaško tradicijo, tiska knjige in izda včasih tudi kak CD.
Poleti skoraj vsak teden povabi k Lukatelu ljubitelje knjig, pogovorov, umetnosti in čisto navadnega poletnega posedanja. Zanimivi avtorji, vznemirljive teme, likovne razstave, muzike, filmi in tudi gurmanski užitki so prispevek Lukatelove hiše k resnejši plati poletja v smaragdni dolini. Dogajanje se zgosti proti koncu avgusta, ko se odvijejo Lukatelce – več kot fešta, manj kot festival.
BREGINJ
BRUNARICA PRI KAKOČIČU
Alenka Sottler
RAZSTAVA SKIC
18. september 2016
"Kaj se zgodi, če nimaš ministrstva za kulturo, izpolnjene vloge za subvencije, prošenj za razstavljanje, muzeja moderne umetnosti, kustosa, kuratorja, kataloga, najave v javnih medijih in mail chimp sporočil galerijskih inštitucij? Če si samo kar si ?
Razstava neselekcioniranih skic v brunarici v Breginju 111!"
Članek se dograjuje. Če kdo želi kaj dodati, popraviti, naj mi sporoči na alenka.sottler@guest.arnes.si !
_________________________________________________________________________________
ČRT POGLAJEN
Zbornik 56 intervjujev na temo prekarita z domačimi
in tujimi mnenjskimi voditelji!
IŠP 2017
Črt Poglajen je direktor Inštituta za študije prekariata (IŠP) in odgovorni urednik portala »Skozi oči prekariata«. Kot politolog posveča predvsem proučevanju prekarnosti in prekarnih oblik dela, pa tudi deliberacije in neposrednega sodeovanja ljudi pri sprejemanju odločitev.
Za intenziviranje diskurza znotraj izbranega področja se je odločil, ko je po pogovoru s prekarci, predstavniki sindikatov in civilnodružbenih organizacij zaznal, da je kljub obsegu in stopnjevanju problematike, poglobljen pogovor o prekarnosti precej partikularen. Po večini umaknjen v kroge prekarcev ali ljudi, ki se z raziskovanjem družbe ukvarjajo strokovno.
NIKA HAM KUNST
ZINE POZABA ODGOVORNOSTI
V celoti si zine oglejte tu:
Stran iz zine-a Pozabe odgovornosti
O ZINE-u POZABE ODGOVORNOSTI
Zine je nastal v času, ko
je delo zajedlo večino moje energije.
Težko je združiti kreativno produkcijo skupaj z zaposlitvijo, ki ti nudi
kapital za izvedbo le-te. Delo v Moderni galeriji me je postavilo v okolje, ki mi nudi vpogled v slovensko
umetniško estrado. Kot umetnik sprejemam svoj podrejen položaj v sistemu, kjer
delujem, zatira pa mojo kreativnost in željo po ustvarjanju. Ko preživiš na delu
več časa kot doma, potem ta prostor zasovražiš ali pa ti postane drugi dom.
Ravno med temi mislimi, če je možno imeti vse, stabilnost in čas za kreativnost
je nastajal ta zine. Iz žabje perspektive sem po svoje razgrajevala trenutno
kulturno politično stanje, v katerem sem se znašla in vse v polzavestnem stanju
povezovala z zgodovino umetnosti in dogodki, ki so za mojo prakso zanimivi.
Zine je skupek spontanih misli, citatov
umetnikov in politikov, podob, ki se vežejo na cerkev, državo, umetnost in
družbo. Izražam se s cinizmom, sarkazmom, humorjem in smrtno resnostjo, bralec
pa naj sam presodi.
Morebitni poizkus provokacije občinstva ali institucije verjetno ni uspel,
ampak vsaj po svoje sem dala zagato iz sebe.
Kot v vseh mojih delih se
mi zdi ključno izpostaviti predvsem humor skupaj z resnimi pomisleki o času v
katerem delujemo in ki nas oblikuje. Sprejeti moramo napredke in nazadnjaštvo
našega časa in ugotoviti na kakšen način se sploh še lahko izražamo, da je
efektivno. Recepta za uspeh nimam, dobivam pa redni mesečni prihodek.
Nika Ham Kunst
25. avgust 2017
VEČ NIKE NA:
ALENKA SOTTLER
Družbeni razredi, ČB tempera na papirju 2014/2015
KIPAR DAMJAN KRACINA
KUPI ČAS
IZ MUZEJA PREPOMDERNE UMETNOSTI
JANI KOVAČIČ
SIMON MACUH
PETRA VARL
ANATOMIJA Al SISTEMOV
Ni komentarjev:
Objavite komentar