VELIK NE JEDERSKI ENERGIJI!
IMATE RAJE NOVO FINANČNO BREZNO ALI ZELENI PREHOD?
DELO/SOBOTNA PRILOGA/ https://www.delo.si/sobotna-priloga/jedrska-energija-ali-zeleni-prehod/
ps/w.delo.ssobotna-priloga/ce-eu-ne-bo-postala-ekoloska-in-socialna-unija-ne-bo-imela-prihodnosti/
KOBALT
Donatien Kabola
Odvetnik za človekove pravice
https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1
PODNEBNI ŠTRAJK
Vabimo vas na PODNEBNI ŠTRAJK, ki bo potekal 3. marca 2023!
Mladi za podnebno pravičnost pripravljajo peti podnebni štrajk, ki bo tokrat potekal pod geslom “Obljube razne, še vedno prazne!”. Opozarjajo, da se podnebne krize še vedno NE REŠUJE Z USTREZNO RESNOSTJO, zato od vlade zahtevajo takojšnje in celovito ukrepanje za naslavljanje vedno hujših posledic podnebnega zloma.
Vsi lahko prispevamo k temu, da se besede končno prevesijo v dejanja, zato vas vabimo, da se pridružite podnebnemu štrajku v petek, 3. marca 2023, ob 13.05. Protest bo potekal na dveh lokacijah:
-v Ljubljani na Kongresnem trgu
-v Mariboru na Trgu svobode
Prosimo vas, da:
javno podporete protest;
vabilo delite po svojih internih in javnih komunikacijskih kanalih (vašim članicam in članom, bližnjim);
medijsko podporo;
seveda pa izjemno lepo vabljeni, da se nam pridružite tudi na ulicah Ljubljane in Maribora v petek, 3. marca, ko bo potekal protest.
Na Facebooku smo ustvarili dogodek, kjer se nam lahko pridružite in tudi vabilo na dogodek delite naprej (dogodek tukaj).
Z izbiro ure opozarjamo, da je skrajni ČAS ZA PRAVOČASNO UKREPANJE že minill - ta boj moramo nemudoma podpreti vsi! S konkretnimi predlogi rešitev, ki naslavljajo tudi stanovanjsko in socialno problematiko, delavski in sindikalni boj, področja kmetijstva, prehrane ter prometa, sporočamo, da je uničevanje okolja del širšega problema podrejanja vseh vidikov obstoja interesom kapitala. Vabimo vas, da si te zahteve Mladih za podnebno pravičnost, ki so nastale že lansko leto in niso še uresničene, preberete (zahteve tukaj).
Se vidimo na štrajku!
ANTROPOLOŠKE ALTERNATIVE ZA ANTROPOCEN
https://365.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174937363"O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje.
V zadnjih letih se vse več poudarja potrebo po trajnostnem razvoju, s katerim naj bi naslovili problem podnebnih sprememb in pretiranega izčrpavanja naravnih virov. Toda trajnost lahko razumemo precej različno in se je tudi lotevamo na različne načine, v praksi pa rezultati pogosto tudi zgrešijo zastavljene cilje. Sodobna antropologija lahko s svojim uvidom v raznolikost človeštva in kultur ponudi zanimive perspektive, kako se tega orjaškega problema plodno lotiti.
Iskanju odgovorov na kompleksne probleme današnjega časa se je posvetila tudi mednarodna večdisciplinarna konferenca z naslovom Razsrediščenje trajnosti: K lokalnim rešitvam globalnih okoljskih problemov, ki je v začetku februarja potekala v Ljubljani v organizaciji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalne mreže Common Ground. Med osrednjimi govorci sta bila tudi svetovno uveljavljena antropologa: Britanka Veronica Strang in Norvežan Thomas Hylland Eriksen, ki se vsak na svoj način posvečata alternativnim pristopom po svetu, ki skušajo človeško civilizacijo postaviti na bolj trajnostne temelje."
Avtorica: Nina Slaček, Intelekta, Radio Prvi
V zadnjih letih se vse več poudarja potrebo po trajnostnem razvoju, s katerim naj bi naslovili problem podnebnih sprememb in pretiranega izčrpavanja naravnih virov. Toda trajnost lahko razumemo precej različno in se je tudi lotevamo na različne načine, v praksi pa rezultati pogosto tudi zgrešijo zastavljene cilje. Sodobna antropologija lahko s svojim uvidom v raznolikost človeštva in kultur ponudi zanimive perspektive, kako se tega orjaškega problema plodno lotiti.
Iskanju odgovorov na kompleksne probleme današnjega časa se je posvetila tudi mednarodna večdisciplinarna konferenca z naslovom Razsrediščenje trajnosti: K lokalnim rešitvam globalnih okoljskih problemov, ki je v začetku februarja potekala v Ljubljani v organizaciji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalne mreže Common Ground. Med osrednjimi govorci sta bila tudi svetovno uveljavljena antropologa: Britanka Veronica Strang in Norvežan Thomas Hylland Eriksen, ki se vsak na svoj način posvečata alternativnim pristopom po svetu, ki skušajo človeško civilizacijo postaviti na bolj trajnostne temelje."
Avtorica: Nina Slaček, Intelekta, Radio Prvi
POGINULI CIPLJI NA PLAŽI V STOBREČU PRI SPLITU
Pregrevanje morja
foto Božidar Vukičević
content://com.android.chrome.FileProvider/images/screenshot/16599747060641104958104.jpg
COMENTAR
Dawn of the apocalypse: Existential crisis for our species is right here, right now
We've been warned for decades about the death march of climate change. But global elites have done almost nothingBy Chris Hedges
V preteklem tednu so bili po Evropi rekordni vročinski valovi. V Španiji, na Portugalskem in v Franciji so izbruhnili gozdni požari. Londonski gasilci so doživeli najbolj obremenjen dan po drugi svetovni vojni. V Združenem kraljestvu so doživeli rekordno vroč dan, ki je dosegel 40,3 °C oziroma 104,5 °C po Fahrenheitu. Na Kitajskem je ta konec tedna več kot deset mest izdalo "opozorilo o najvišji možni vročini", saj več kot 900 milijonov ljudi na Kitajskem doživlja vročinski val, ki ga spremljajo hude poplave in zemeljski plazovi na obsežnih območjih južne Kitajske. Umrlo je več deset ljudi. Na milijone Kitajcev je bilo razseljenih. Gospodarska škoda se giblje v milijardah juanov. Zaradi suše, ki je uničila pridelek, pobila živino in številne prisilila k begu z domov, lahko na Afriškem rogu izbruhne lakota. Več kot 100 milijonov ljudi v Združenih državah Amerike je v več kot dveh ducatih zveznih državah s temperaturami od sredine do zgornjih 90-ih in nizkimi 100-imi stopinjami v nevarnosti zaradi vročine. V Kaliforniji so požari v naravi uničili na tisoče hektarjev površin. Več kot 73 odstotkov ozemlja Nove Mehike je prizadeto zaradi "ekstremne" ali "hude" suše. Več tisoč ljudi je moralo v soboto bežati pred hitro razvijajočim se požarom v bližini nacionalnega parka Yosemite, 2 000 domov in podjetij pa je ostalo brez elektrike.
Ne gre za to, da ne bi bili opozorjeni. Ne gre za to, da bi nam primanjkovalo znanstvenih dokazov. Ne gre za to, da ne bi mogli opaziti stalnega ekološkega propadanja in izumiranja vrst. Pa vendar nismo ukrepali. Posledica bo množična smrt z žrtvami, ki bodo presegale morilsko divjanje fašizma, stalinizma in Mao Zedongove Kitajske skupaj. Obupan odziv je, da se za vzdrževanje gospodarstva in proizvodnjo hladnega zraka kuri še več premoga, zlasti zaradi naraščajočih cen zemeljskega plina in nafte, ter podaljšuje življenjska doba jedrskih elektrarn. To je samouničujoč odziv. Joe Biden je odobril več novih dovoljenj za črpanje nafte kot Donald Trump. Več na:
https://www.salon.com/2022/07/26/dawn-of-the-apocalypse-existential-for-our-species-is-right-here-right-now/
Šesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.
Od kolapsa žuželčjih populacij na zaščitenih območjih Evrope do napovedi, da se utegne Amazonski pragozd še v tem stoletju spremeniti v savano; hitrost, s katero se danes manifestirajo posledice najrazličnejših človekovih posegov v okolje, nakazujejo, da smo nevarno blizu točki preloma, ko naglega upadanja biodiverzitete ne bo več mogoče zaustaviti.
O nevarnem krhanju ekosistemov so v Intelekti razmišljali biologi dr. Irena Maček, dr. Rudi Verovnik in dr. Al Vrezec.
Nina Slaček
Sežiganje odpadkov je zadnja, najslabša možnost. Preden se je poslužimo, bi morali sprejeti vrsto ukrepov za zmanjšanje odpadkov, kot je krožna raba, recikliranje in ZeroVaste princip. Le še 6 dni imajo občani Most časa, da bi podali ugovor na načrtovanje sežigalnice odpadkov v Mostah. Pri nas sežigalnice niso dovolj zakonsko regulirane. Namesto, da bi se merilo letno količino izpustov, se predpisuje le gostoto izpustov v zrak, kar omogoča zažigalnicam, da z mikrodelci prekomerno onesnažijo bližnjo in daljno okolico. Sežiganje odpadkov je postalo velik posel. Ko se v nekem okolju enkrat sežigalnica vzpostavi, se jo je skoraj nemogoče znebiti. Sežigalnice so namreč postale pogon za služenje denarja. Načrtovane tako, da morajo pokuriti kar največ odpadkov in če se ti zmanjšujejo, jih začno uvažati, da je pogon profitabilen. Primer slabe prakse je na Finskem so bila naselja zasnovana tako, da so se s sežiganjem odpadkov ogrevala. Z okolijsko ozaveščenostjo in naravi prijaznimi zakoni, se je količina smeti zmanjšala. Toda zdaj morajo občani, če želijo imeti pozimi toplo, odpadke dodatno uvažati in pri sežiganju le teh ponovno onesnažujejo okolje.
ANA VIPOTNIK POJE VESNINO HIMNO
STRANKA VESNA PA IMA PO NOVEM TUDI SVOJO HIMNO; NE NI PRENOVLJENA CINCA MARINCA Z NOVIM BESEDILOM ANDREJA ROZMANA ROZA, KOT SEM PREDLAGALI MI. ZATAKNILO SE JE PRI ISKANJU SNEMALNEGA STUDIJA. TA BO ŠE POČAKALA NAPRVI TRENUTEK, AMPAK JE PESEM, KI SPOMINJA NA ČASE JOAN BAEZ IN JO INTERPETIRA NAŠA KOLEGICA, ODLIČNA ANA VIPOTNIK S SVOJEM MOŽEM IGORJEM LEONARDIJEM. POSLUŠATE JO TU:
KAKO SE NAREDI PAPIR IZ SENA
Ekosistemske storitve so orodje, s katerim želimo spremeniti način, kako dojemamo naravo
»Namen je predvsem v tem, da se vzpostavi nek transparenten sistem primerjave. Ko se odločamo, kako bomo z določenim ekosistemom ravnali, moramo med seboj primerjati različne alternative,«
»Če kmetijsko zemljišče pozidamo, bomo seveda izgubili potencial za pridelavo hrane, ker tistega zemljišča ne bo več. Ampak to je le vidik tega, kar bomo izgubili. Sistem ekosistemskih storitev, ki opisuje celo paleto pozitivnih učinkov tega zemljišča, nam omogoča, da ugotovimo, kaj vse bomo še izgubili. Recimo, izgubili bomo tudi biotsko raznovrstnost, potencial za skladiščenje ogljika, določeno podobo krajine, poplavno varnost. Znano je, da imajo kmetijska tla ali gozdna zemljišča pomembno kapaciteto zadrževanja poplavnih voda in lahko pripomorejo k poplavni varnosti. S konceptom ekosistemskih storitev skušamo te alternative med samo primerjati in se odločiti za optimalno.«
Danes upoštevamo premalo vidikov
»Okoljski odtis našega ravnanja, proizvodov, hrane, ki jo uživamo, zemljišč, ki jih porabljamo, bi se moral bolj jasno videti in potem ne bi prihajalo do takih anomalij kot danes, ko se zazidavajo izjemno kakovostna kmetijska zemljišča, ki so morda bolj oddaljena od infrastrukture in zato cenejša,« še poudarja dr. Anže Japelj.
V pogovoru med drugim tudi o strahu, da bomo morali zaradi takšnega vrednotenja na koncu še plačevati, da bi smeli v gozd, pa o tem, da se pomena varovanja najbolj zavedajo tam, kjer je okolje najbolj degradirano." Vabljeni k poslušanju.
REFERENDUM PITNO VODO
Ne gre za to, da ne bi bili opozorjeni. Ne gre za to, da bi nam primanjkovalo znanstvenih dokazov. Ne gre za to, da ne bi mogli opaziti stalnega ekološkega propadanja in izumiranja vrst. Pa vendar nismo ukrepali. Posledica bo množična smrt z žrtvami, ki bodo presegale morilsko divjanje fašizma, stalinizma in Mao Zedongove Kitajske skupaj. Obupan odziv je, da se za vzdrževanje gospodarstva in proizvodnjo hladnega zraka kuri še več premoga, zlasti zaradi naraščajočih cen zemeljskega plina in nafte, ter podaljšuje življenjska doba jedrskih elektrarn. To je samouničujoč odziv. Joe Biden je odobril več novih dovoljenj za črpanje nafte kot Donald Trump. Več na:
https://www.salon.com/2022/07/26/dawn-of-the-apocalypse-existential-for-our-species-is-right-here-right-now/
Nekoč je bil zeleni planet
12.07.2022 RTVSLO Radio 1/ IntelektaŠesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.
Od kolapsa žuželčjih populacij na zaščitenih območjih Evrope do napovedi, da se utegne Amazonski pragozd še v tem stoletju spremeniti v savano; hitrost, s katero se danes manifestirajo posledice najrazličnejših človekovih posegov v okolje, nakazujejo, da smo nevarno blizu točki preloma, ko naglega upadanja biodiverzitete ne bo več mogoče zaustaviti.
O nevarnem krhanju ekosistemov so v Intelekti razmišljali biologi dr. Irena Maček, dr. Rudi Verovnik in dr. Al Vrezec.
Nina Slaček
https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174886024
VELIK NE ZA SEŽIGALNICE !
POGOVOR O NOVI SEŽIGALNICI ODPADKOV V MOSTAH
Ljubljana - Moste, Dom Španskih borcev 19. april 2022
Dogodek je organizirala stranka VESNA
Sežiganje odpadkov je zadnja, najslabša možnost. Preden se je poslužimo, bi morali sprejeti vrsto ukrepov za zmanjšanje odpadkov, kot je krožna raba, recikliranje in ZeroVaste princip. Le še 6 dni imajo občani Most časa, da bi podali ugovor na načrtovanje sežigalnice odpadkov v Mostah. Pri nas sežigalnice niso dovolj zakonsko regulirane. Namesto, da bi se merilo letno količino izpustov, se predpisuje le gostoto izpustov v zrak, kar omogoča zažigalnicam, da z mikrodelci prekomerno onesnažijo bližnjo in daljno okolico. Sežiganje odpadkov je postalo velik posel. Ko se v nekem okolju enkrat sežigalnica vzpostavi, se jo je skoraj nemogoče znebiti. Sežigalnice so namreč postale pogon za služenje denarja. Načrtovane tako, da morajo pokuriti kar največ odpadkov in če se ti zmanjšujejo, jih začno uvažati, da je pogon profitabilen. Primer slabe prakse je na Finskem so bila naselja zasnovana tako, da so se s sežiganjem odpadkov ogrevala. Z okolijsko ozaveščenostjo in naravi prijaznimi zakoni, se je količina smeti zmanjšala. Toda zdaj morajo občani, če želijo imeti pozimi toplo, odpadke dodatno uvažati in pri sežiganju le teh ponovno onesnažujejo okolje.
INTERNET ONESNAŽUJE PLANET
KAKO INSTAGRAM IN GOOGL ONESNAŽUJETA PLANET
"TRI ČETRTINE SVETOVNEGA ONESNAŽEVANJA PRIHAJA ZARADI PROIZVODNJE TEHNIČNIH NAPRAV" prof. VLADAN JOLER (posnetek je v srbskem jeziku)
https://youtu.be/TXKmHOGir2g
STRANKA VESNA PA IMA PO NOVEM TUDI SVOJO HIMNO; NE NI PRENOVLJENA CINCA MARINCA Z NOVIM BESEDILOM ANDREJA ROZMANA ROZA, KOT SEM PREDLAGALI MI. ZATAKNILO SE JE PRI ISKANJU SNEMALNEGA STUDIJA. TA BO ŠE POČAKALA NAPRVI TRENUTEK, AMPAK JE PESEM, KI SPOMINJA NA ČASE JOAN BAEZ IN JO INTERPETIRA NAŠA KOLEGICA, ODLIČNA ANA VIPOTNIK S SVOJEM MOŽEM IGORJEM LEONARDIJEM. POSLUŠATE JO TU:
DR.VANDAVA SHIVA IN GIBANJE NAVDANYA" Dr. Vandana Shiva večino
časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku
devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih
metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in
kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi
hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen«
in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da
hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih
izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe,
povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya
hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in
biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno
dediščino in raznovrstnost." POSLUŠAJTE TU:
https://val202.rtvslo.si/2022/02/nedeljski-gost-278/
POSLUŠAJTE TU:
https://val202.rtvslo.si/2022/02/nedeljski-gost-278/
PODNEBNE SPREMEMBE IN
MOŽNI BODOČI KONFLIKTI
PROF. HOMER DIXON
V GANI SE DUŠIJO Z ODPADNIM TEKSTILOMSRHLJIVA OKOLJSKA KATASTROFA!DO KDAJ ŠE!?
NEUSPEH URADNEGA DELA COP26 IN USPEŠNI PROTESTI NA ULICAH GLASGOWA
Mladi ljudje na ulicah Glasgowa razumejo, da je potrebna sprememba sistema in iz vseh dejstev vidimo, da je res tako. Vladajoča elita pa želi, da imamo diskusijo na podlagi cilja, ki je le tagetirana številka, želijo nas obdržati v tej škatli, ne želijo pa diskutirati o spremembi sistema in politike.
Kaj je COP26?
COP26 je najnovejša letna konferenca ZN o podnebnih spremembah.
COP pomeni Konferenca pogodbenic, vrha pa so se udeležile države, ki so podpisale Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja(UNFCCC) – pogodbo, ki je začela veljati leta 1994.
To je bil 26. vrh COP, gostili pa so ga v partnerstvu Združeno kraljestvo in Italija. Konferenca je potekala v Glasgowu od 1. do 12. novembra 2021, leto pozneje, kot je bilo načrtovano, zaradi zamud, ki jih je povzročila pandemija COVID.
LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ:
SLOVENCI
EKO ANKSIOZNOST
ČLANEK GOVORI O TEM, KAKO SE MED MLADIMI ŠIRI TESNOBA PRED POSLEDICAMI PODNEBNE KRIZE
V svojem članku so opozorili na raziskavo otroških psihiatrov leta 2020 v Angliji, ki kaže, da več kot polovica (57%) vidi otroke in mlade v stiski zaradi podnebne krize in stanja okolja.
Nedavna mednarodna raziskava podnebne tesnobe pri mladih, starih od 16 do 25 let, je pokazala, da so psihološke obremenitve podnebne krize "močno vplivale na ogromno teh mladih po vsem svetu", so dodali.
Rao in Powell sta svetovna voditelja pozvala, naj "prepoznata prihodnje izzive, potrebo po ukrepanju zdaj in zavezo, potrebno za ustvarjanje poti do srečnejše in bolj zdrave prihodnosti, pri čemer nikogar ne pusti za seboj".
Raziskave so ponudile vpogled v to, kako so čustva mladih povezana z občutki izdaje in zapuščenosti s strani vlad in odraslih, so dejali. Za vlade se je pokazalo, da se niso ustrezno odzvale, zaradi česar so mladi brez "prihodnosti" in "človeštvo obsojeno".
Njihovo opozorilo je prišlo teden dni po tem, ko je Greta Thunberg zavrnila "bla, bla, bla" svetovnih voditeljev v zvezi podnebno krizo.
Nova raziskava, objavljena tudi v BMJ, nakazuje, da bi lahko bila sprememba nezdravega vedenja ključna za doseganje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050.
Theresa Marteau z univerze v Cambridgeu je mnenja, da same tehnološke inovacije ne bodo zadostovale.Sprejetje pretežno rastlinske prehrane in večina potovanj s kombinacijo hoje, kolesarjenja in javnega prevoza bi znatno zmanjšala emisije toplogrednih plinov in izboljšala zdravje, je dejala.
Preberi tu:
STEVEN E. KOONIN
PRIVATNI AVTOMOBILI SO NAJSLABŠI NAČIN ZA TRANSPORT LJUDI
How Much Environmental Catastrophe Will It Take To Crush Capitalism?
Profesorica Julianna Forlano in profesor Richard Wolff govorita o okoljski katastrofi, ki jo doživljamo. Profesor Wolff razmišlja o tem, ali bo kapitalistični sistem res kdaj prisiljen popraviti to, kar je povzročil. Ali je povratek k odnosu do skupnega dobrega edini način za ublažitev nekaterih katastrof, s katerimi se soočamo? Se bo res trg sam odločil?
VIDEO POSNETEK SI OGLEJTE TU: https://youtu.be/Hr-UdbuJ9fg
V GANI SE DUŠIJO Z ODPADNIM TEKSTILOM
NEUSPEH URADNEGA DELA COP26 IN USPEŠNI PROTESTI NA ULICAH GLASGOWA
Mladi ljudje na ulicah Glasgowa razumejo, da je potrebna sprememba sistema in iz vseh dejstev vidimo, da je res tako. Vladajoča elita pa želi, da imamo diskusijo na podlagi cilja, ki je le tagetirana številka, želijo nas obdržati v tej škatli, ne želijo pa diskutirati o spremembi sistema in politike.COP26 je najnovejša letna konferenca ZN o podnebnih spremembah.
COP pomeni Konferenca pogodbenic, vrha pa so se udeležile države, ki so podpisale Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja
To je bil 26. vrh COP, gostili pa so ga v partnerstvu Združeno kraljestvo in Italija. Konferenca je potekala v Glasgowu od 1. do 12. novembra 2021, leto pozneje, kot
LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ:
SLOVENCI
EKO ANKSIOZNOST
ČLANEK GOVORI O TEM, KAKO SE MED MLADIMI ŠIRI TESNOBA PRED POSLEDICAMI PODNEBNE KRIZE
Nedavna mednarodna raziskava podnebne tesnobe pri mladih, starih od 16 do 25 let, je pokazala, da so psihološke obremenitve podnebne krize "močno vplivale na ogromno teh mladih po vsem svetu", so dodali.
Rao in Powell sta svetovna voditelja pozvala, naj "prepoznata prihodnje izzive, potrebo po ukrepanju zdaj in zavezo, potrebno za ustvarjanje poti do srečnejše in bolj zdrave prihodnosti, pri čemer nikogar ne pusti za seboj".
Raziskave so ponudile vpogled v to, kako so čustva mladih povezana z občutki izdaje in zapuščenosti s strani vlad in odraslih, so dejali. Za vlade se je pokazalo, da se niso ustrezno odzvale, zaradi česar so mladi brez "prihodnosti" in "človeštvo obsojeno".
Njihovo opozorilo je prišlo teden dni po tem, ko je Greta Thunberg zavrnila "bla, bla, bla" svetovnih voditeljev v zvezi podnebno krizo.
Nova raziskava, objavljena tudi v BMJ, nakazuje, da bi lahko bila sprememba nezdravega vedenja ključna za doseganje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050.
Theresa Marteau z univerze v Cambridgeu je mnenja, da same tehnološke inovacije ne bodo zadostovale.
Sprejetje pretežno rastlinske prehrane in večina potovanj s kombinacijo hoje, kolesarjenja in javnega prevoza bi znatno zmanjšala emisije toplogrednih plinov in izboljšala zdravje, je dejala.
Preberi tu:
STEVEN E. KOONIN
How Much Environmental Catastrophe Will It Take To Crush Capitalism?
Profesorica Julianna Forlano in profesor Richard Wolff govorita o okoljski katastrofi, ki jo doživljamo. Profesor Wolff razmišlja o tem, ali bo kapitalistični sistem res kdaj prisiljen popraviti to, kar je povzročil. Ali je povratek k odnosu do skupnega dobrega edini način za ublažitev nekaterih katastrof, s katerimi se soočamo? Se bo res trg sam odločil?VIDEO POSNETEK SI OGLEJTE TU: https://youtu.be/Hr-UdbuJ9fg
REFERENDUM ZA VODO JE NEVERJETEN USPEH CIVILNE DRUŽBE
"LJUDJE, USTVARILI SMO SKUPNOST, HVALA VAM!"
HVALA VSEM, KI STE SE BORILI ZA VODO, TUDI V IMENU KREATIVNEGA RAZREDA!
"LJUDJE, USTVARILI SMO SKUPNOST, HVALA VAM!"
Dnevnik, foto Luka Cjuha
Pozdravljeni, z velikim veseljem vam pošiljam komad oziroma video, ki smo
ga ustvarili v podporo referendumu, konkretno naši skupni kampanji proti noveli
Zakona o vodah. Verjetno se vsi zavedamo, da bo vsak glas še kako pomemben,
zato vas naprošamo, da komad, ki je dostopen na spodnjem linku, delite še z
drugimi. Hvala vam in hvala predvsem pobudnicam in pobudnikom referendumske
kampanje ter sploh vsem, ki se trudite, da bo le-ta uspešna.
S spoštovanjem,
Dnevnik, foto Luka Cjuha
LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ
NEDELO, 26. junija 2021
Gorazd Utenkar
Intervju
V Breginjskem kotu prebivalci še vedno kosijo travo, čeprav skoraj nimajo več krav. Srce jim ne da, da bi senožeti na pobočju Stola pustili, da se zarastejo. Suho seno potem odpeljejo ob rob gozdne poti in jo preprosto zavržejo. V tem videu je prikazan preprost postopek, kako iz sena lahko izdelamo papir.
O KNJIGI "POSTGOWTH" TIMA JACKSONA
https://www.theguardian.com/books/2021/may/06/post-growth-by-tim-jackson-review-life-after-capitalism
Jackson je svojim osnovnim argumentom dodal piko na i: naša
odvisnost od vedno večjega BDP uničuje planet; težko je ločiti gospodarsko rast
od nevzdržnih praks; zato moramo potrošništvo nadomestiti z nematerialno
predstavo o blaginji, ki temelji na ustvarjalnosti in skrbnem delu. Eden
glavnih Jacksonovih argumentov je, da naš neuspeh pri preprečevanju šestega
izumrtja izvira iz globoko zakoreninjenega zanikanja smrti. Nenehna gospodarska
širitev izraža željo, da presežemo svoje materialne meje in se dvignemo nad
naravno stanje. Vendar to paradoksalno povečuje moč teh meja, zaradi česar smo
nemočni pred podnebnim levitanom. Po tem, ko diagnosticira te sanje o nesmrtnosti, Jackson
predstavlja vrsto prepričljivih alternativ. Najprej, piše, moramo se zavedati,
da je omejitev tista, ki omogoča "preseganje". Samo s sprejemanjem
našega krhkega materialnega stanja lahko upamo, da bomo dosegli nekaj višjega -
z umetniškim ustvarjanjem, romantičnimi povezavami, solidarnostjo skupnosti
itd. Drugič, nujno je treba ponovno umeriti našo idejo dela. V kapitalizmu je
naloga dela ustvarjati kratkoročne dobičke in nas ujeti v večno sedanjost, ki
podvoji našo zablodo o večnem življenju. Toda v družbi, ki trezno priznava
smrt, bi delo postalo dragoceno sredstvo za »izgradnjo sveta« - kovanje
kulturnih predmetov, ki obstajajo, ko nas več ni, in nas poveže s prihodnjimi
generacijami. Nazadnje Jackson zatrjuje, da bo njegova utopija z ničelno rastjo
temeljila na dejavnostih, ki gojijo občutek pretočnosti. Šport, obrt, socialna
interakcija in meditacija: te trajnostne prakse zadovoljijo željo po
preseganju, tako da prevzamejo našo pozornost in ustvarijo izkušnjo
brezčasnosti. Ponujajo podobo večnosti brez emisij.
NA NOVO ODKRIT VIR EMISIJ SO ŠOTIŠČA ZA KMETIJSKO PRIDELAVO
Nova študija kje pokazala, da velik del emisij dušika prispevajo šotišča, ki jih pripravljajo za industrijsko kmetovanje. Ta vir do sedaj ni bil znan. Študija, ki govori o tem: https://advances.sciencemag.org/content/7/23/eabf1332
in članek v Washington postu:
Sečnja dreves v šotnem gozdu za plantaže palmovega olja /Trees are cleared in a peatland forest for a palm oil plantation in the
Central Kalimantan province on Indonesia’s Borneo island in 2014. (Bay
Ismoyo/AFP/Getty Images)
ANŽE JAPELJ: "DEGRADACIJA NARAVE NI TEŽAVA NARAVE, TO JE PROBLEM ČLOVEKA"
V PODOBAH ZNANJA NA: https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174777272
"Kako določiti vrednost nečemu, kaj je pravzaprav
neprecenljivo, kot so denimo čist zrak in voda, rodovitna prst, gozd, v katerem
se lahko umirimo? Zakaj bi sploh hoteli nekaj, kar je neprecenljivo, oceniti?"
Ekosistemske storitve so orodje, s katerim želimo spremeniti način, kako dojemamo naravo
»Namen je predvsem v tem, da se vzpostavi nek transparenten sistem primerjave. Ko se odločamo, kako bomo z določenim ekosistemom ravnali, moramo med seboj primerjati različne alternative,«
pojasnjuje dr. Anže Japelj z Gozdarskega
inštituta Slovenije.
»Če kmetijsko zemljišče pozidamo, bomo seveda izgubili potencial za pridelavo hrane, ker tistega zemljišča ne bo več. Ampak to je le vidik tega, kar bomo izgubili. Sistem ekosistemskih storitev, ki opisuje celo paleto pozitivnih učinkov tega zemljišča, nam omogoča, da ugotovimo, kaj vse bomo še izgubili. Recimo, izgubili bomo tudi biotsko raznovrstnost, potencial za skladiščenje ogljika, določeno podobo krajine, poplavno varnost. Znano je, da imajo kmetijska tla ali gozdna zemljišča pomembno kapaciteto zadrževanja poplavnih voda in lahko pripomorejo k poplavni varnosti. S konceptom ekosistemskih storitev skušamo te alternative med samo primerjati in se odločiti za optimalno.«
Danes upoštevamo premalo vidikov
»Okoljski odtis našega ravnanja, proizvodov, hrane, ki jo uživamo, zemljišč, ki jih porabljamo, bi se moral bolj jasno videti in potem ne bi prihajalo do takih anomalij kot danes, ko se zazidavajo izjemno kakovostna kmetijska zemljišča, ki so morda bolj oddaljena od infrastrukture in zato cenejša,« še poudarja dr. Anže Japelj.
V pogovoru med drugim tudi o strahu, da bomo morali zaradi takšnega vrednotenja na koncu še plačevati, da bi smeli v gozd, pa o tem, da se pomena varovanja najbolj zavedajo tam, kjer je okolje najbolj degradirano." Vabljeni k poslušanju.
https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174777272
REFERENDUM PITNO VODO
https://zapitnovodo.si/
INTERVJU : LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ
12. maj. 2021
POSLUŠAJ TU: https://radioprvi.rtvslo.si/2021/04/intervju-279/
Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močnim finančnim zaledjem. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je mnogo obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je absolutno nujna, a glede na trenutno stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takšnih okoliščinah najbolj perspektivne in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem kasnejšim generacijam, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar