sreda, 31. maj 2023

ANA PODVRŠIČ: IZ SOCIALIZMA V PERIFERNI KAPITALIZEM

O POMEMBNI NOVI KNJIGI DR. ANE PODVRŠIČ "IZ SOCIALIZMA V PERIFERNI KAPITALIZEM", KI JE IZŠLA V ZBIRKI *cf, SE POGOVARJATA GORAZD KOVAČIČ IN ANA POVRŠIČ.

Knjiga in intervju ponudita suvereno razmišljanje avtorice, pomembno in nujno samorefleksijo za to, da Slovenija ponovno vzame  moč, ki jo še ima, v svoje roke. Zato pa mora najprej razumeti, kje je in katere odločitve so jo do sem pripeljale. Zelo priporočamo!

        




VEČ O KNJIGI LAHKO PREBERETE IN POSLUŠATE TUDI NA NASLEDNJIH POVAZAVAH:

Ana Podvršič: "Za družbeno nadvlado doma podreditev na tujem", Mešanec, 22. 4. 2023.


"Strukturna kriza kapitalizma iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in kriza neoliberalizacije svetovnega gospodarstva, ki je nastopila na začetku tega tisočletja, pa sta imeli na slovensko gospodarstvo prav nasprotne učinke. Krizi nista prispevali k zmanjšanju odvisnosti, temveč sta jo v marsičem še poglobili. Z vsako krizo se je odvisna narava razvoja slovenskega gospodarstva dodatno utrdila. Če se je strukturna kriza iz sedemdesetih let na ravni slovenskega gospodarstva iztekla v oblike obnove perifernega kapitalizma, se je kriza neoliberalizacije razpletla v obliki konsolidacije prevladujočega vzorca periferizacije. Vodilne skupine v Sloveniji krize torej niso izkoristile za strateški premislek o odvisnosti od zunanjih sil, predstavnikov kapitala in centralnih držav. Nasprotno – da bi delavstvo in njegove zahteve po večji redistribuciji bogastva ter dejanskem vplivu na državne odločitve podredile primatu doseganja (cenovne) konkurenčnosti, so med krizami še okrepile zavezništvo z družbenimi skupinami, ki so se zavzemale za podrejeno vključevanje v procese financializacije in globalizacije svetovne proizvodnje pod nadzorom multinacionalk. Da bi ohranile družbeno nadvlado “doma”, so sprejele podrejeno vlogo “na tujem”.


Alja Zore: "Iz socializma v periferni kapitalizem", Glasovi svetov, Radio Slovenija, Prvi program, 10. 5. 2023.

"Danes je verjetno popolnoma jasno, da je slovensko gospodarstvo v veliki meri odvisno od gospodarstev večjih držav Evropske unije. Še več: celo naše nacionalne ekonomske politike v pomembnem obsegu določajo v Bruslju in Frankfurtu. In če se je komu v zanosu približevanja zahodu morda zdelo, da je to dobrodošlo, je vsaj od finančno-gospodarske krize po letu 2008 postalo očitno tudi, da nam ta velika odvisnost nikakor ni vedno v korist in da imajo močno omejene zmožnosti ukrepanja ob gospodarski krizi lahko tudi zelo visoko ceno. Toda kako smo sploh prišli do te točke? Prav to raziskuje še sveža knjiga sociologinje in ekonomistke dr. Ane Podvršič z naslovom Iz socializma v periferni kapitalizem, v kateri avtorica skozi dve veliki strukturni krizi - tisto, ki je zajela Jugoslavijo v 80-ih letih preteklega stoletja in pa tisto po letu 2008 – raziskuje, kako se je spreminjal položaj naše ekonomije v razmerju do mednarodnih trgov ter kako je to vplivalo na socialno in politično podobo naše države. Na kakšen način sta torej ti dve krizi prodrli v naš prostor in kako sta preobrazili naše gospodarstvo? Kako so se nanje odzvali domači politiki in družba ter kakšno vlogo so v tem kontekstu odigrale tuje finančne institucije? Koliko smo imeli pri vsem skupaj sploh manevrskega prostora, koliko pa smo le del širših strukturnih in ideoloških sprememb v svetovni ekonomiji? To je nekaj vprašanj, o katerih se bomo z Ano Podvršič pogovarjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravila Alja Zore

Neven Borak: "Neoliberalizem je preobleka imperializma in kolonializma", Književni listi, Delo, 25. 4. 2023, str 18. Plačljiv članek

Matic Majcen: "Razblinjene švicarske sanje", Kultura, Večer, 24. 4. 2023.
Recenzija knjige




*Ana Podvršič je univerzitetna diplomirana francistka in sociologinja kulture ter magistra razvojnih študij; leta 2018 je doktorirala iz sociologije in ekonomskih ved na Univerzi v Ljubljani in Univerzi Sorbonne Paris 13 – Villetaneuse. Danes je postdoktorska štipendistka Marie Curie na Univerzi v Gradcu. Področja njenih raziskav so mednarodna politična ekonomija, postsocialistične tranzicije in evropske integracije. Leta 2020 je prejela priznanje Slovenskega sociološkega društva za znanstveno delo na področju sociologije.

ponedeljek, 15. maj 2023

KOHEI SATO: KAPITALIZEM NE MORE REŠITI OKOLJSKE KRIZE

KAPITALIZEM NE MORE REŠITI OKOLJSKE KRIZE 




Kreativni razred se ukvarja s vprašanji formuliranja družbene vizije in kako do nje, zato so vsi razmisleki na temo vizije zelo zanimivi. V eni izmed svojih zadnjih rednih kolumen v DELU je Zorana Baković omenila teorijo japonskega filozofa in raziskovalca Marxa Kohei Sata, ki na podlagi preučevanja neobjavljenih Marxovih zapisov meni, da lahko na novo interpretirani MARX ponudi vizijo družbe, ki bi bila sposobna rešiti okoljsko krizo. Preberite več KOHEI SATO 
https://en.wikipedia.org/wiki/Kohei_Saito
in se seznanite z njegovimi razmišljanji v tem prispevku.


                             

Kohei Sato je japonski filozof in raziskovalec. Napisal knjigo z naslovom **Kapital v antropocenu**, ki je postala velika uspšnica na Japonskem. Knjiga govori o podnebni krizi in tem, kaj bi morali storiti glede tega. Sato zagovarja degrowth in preseganje kapitalizma.


Najbolj zanimiv članek o idejah KOHEI SATA je izšel v Guardianu z naslovom: 

Nov način življenja: marksistični, postkapitalistični, zeleni manifest, ki je očaral Japonsko  

Ta podnebna kriza bo ušla izpod nadzora, če svet ne bo začel "zasilno zavirati" kapitalizma in ne bo oblikoval "novega načina življenja", meni japonski akademik, čigar knjiga o marksizmu in okolju je nepričakovano postala uspešnica.

Sporočilo Koheia Sata, izrednega profesorja na tokijski univerzi, je preprosto: zahteva kapitalizma po neomejenih dobičkih uničuje planet, škodo pa lahko popravi le "degrowth program", ki upočasnjuje družbeno proizvodnjo in deli bogastvo.

V praksi to pomeni konec množične proizvodnje in množične potrošnje potratnega blaga, kot je hitra moda. Sato v knjigi Kapital v antropocenu zagovarja tudi dekarbonizacijo s krajšim delovnim časom in dajanjem prednosti bistvenim "delovno intenzivnim" delom, kot je oskrba.... več na: 

https://www.theguardian.com/world/2022/sep/09/a-new-way-of-life-the-marxist-post-capitalist-green-manifesto-captivating-japan

in še nekaj drugih povezav na članke  v nadaljevanju: 


"Ali lahko reinterpretirani marksizem ponudi rešitve za našo okoljsko krizo brez primere?

Jeff Sparrow, The Conversation

Leta 2021 je knjiga Koheija Sata "Kapital v antropocenu" na Japonskem postala založniška senzacija, saj je bila nazadnje prodana v več kot pol milijona izvodih.
Ta osupljivi dosežek postane še bolj nenavaden, če upoštevamo, da Sato, akademik na tokijski univerzi, že nekaj let na novo formulira materialistično filozofijo na podlagi natančnega branja neobjavljenih rokopisov Karla Marxa - kar ni ravno dejavnost, ki bi tradicionalno vodila do uspešnic.
Čeprav knjiga "Kapital v antropocenu" ostaja (nekoliko nenavadno) neprevedena, je angleško govorečim bralcem zdaj na voljo Satovo nadaljnje delo, "Marx in the Anthropocene: K ideji komunizma degroundacije".
V svoji novi knjigi Sato opozarja na strašne ironije sedanjega obdobja, v katerem se namesto obljubljenega "konca zgodovine" soočamo z (precej drugačnim) koncem človeške zgodovine, saj se osvajanje narave dialektično spreminja v apokaliptično vrnitev narave v obliki požarov, poplav in drugih nesreč.
Družbene krize, povezane z izrednimi okoljskimi razmerami, še niso spodbudile marksističnega preporoda, ki bi ga lahko pričakovali v obdobju političnih in gospodarskih pretresov. Saito za to krivi dolgoletno povezavo med socializmom in prometejevsko idejo, da narava lahko in mora služiti kot surovina za človekove cilje.
Spomnimo se Komunističnega manifesta in njegovega vrtoglavega navdušenja nad transformativnim programom buržoazije: "nenehno revolucioniranje proizvodnje, neprekinjeno motenje vseh družbenih razmer, večna negotovost in razburjenje ...".
Navdušenje mladega Marxa nad taljenjem trdnih snovi v zrak zveni precej drugače, ko se okolje okoli nas sesuva. ...."

Preberite članek v celoti ali  poslušajte podkast na https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/backstories/1921/


ali na 
GaiaMoney global political economy – social sciences – history theory research

Preberite članek objavljen 31. marca 2023 v celoti e- reviji SCIENCEX (Science X Network :: Phys.org, Medical Xpress, Tech Xplore

https://phys.org/news/2023-03-reinterpreted-marxism-solutions-unprecedented-environmental.html