Ko smo v slabi družbi, ki je izgubila kompas vrednot in ravnanj ter celo mislimo, da delamo
nekaj dobrega oz. pozitivnega, je verjetno nekaj zelo narobe. Tako z nami in našo
samokritičnostjo, kot z našimi »prijatelji«, s katerimi se družimo. Vprašanje je tudi, ali bi
svojemu otroku priporočali in dovolili tako neprimerno družbo.
Če neobčutljivo in neprizadeto gledamo močnejšega, ki se grobo spravlja na nemočnega ali
otroka, pri tem pa ga glasno vzpodbuja še njegov pajdaš, mi pa oba prijateljsko čakamo, da
vse skupaj hitro mine, je to sprevrženo in vredno obsodbe. Tudi zelo hinavsko.
A vendar, ko v realnem življenju trezni in odgovorni reagiramo, če se znajdemo v takšni
situaciji, nam je pa kaj malo mar, ko gre za državo oz. širšo skupnost. Kar naenkrat je na
tisoče razlogov, da smo tiho, da se ne »vmešavamo« in skratka, da ne naredimo nič.
In že smo pri Gazi, Ukrajini, Ameriki, Evropi, genocidnem Izraelu in tudi Sloveniji.
Naenkrat je realnost z vsem genocidom, masakrom, begunci, vojno in grozotami v našem
domu. Ne vem, koliko se koga dotakne ali ne, ampak očitno je, da se naših slovenskih
odločevalcev zelo malo, ali pa nič.
Pravzaprav je bistvo, kaj človek stori, da se sovraštvo ne bi širilo in da sploh ne bi prišli v
zgoraj opisane situacije. Predvsem pa tudi, da sami ne sodelujemo v človeško
nesprejemljivih ravnanjih do nemočnih, drugačnih in sploh do soljudi. In tu je Slovenija kot
država in družba padla na vsej črti. Pajdašimo se z ljudmi, ki se izživljajo nad nemočnimi in
ranljivimi. Zraven pa potuhnjeno pričakujemo, da nas te situacije nikoli ne bodo doletele, ker
smo pač v družbi močnejšega.
Vse opisano se dogaja tako v Gazi kot v Ukrajini in še kje. In mi nimamo poguma reči
»prijatelju« oz. nasilnemu pajdašu, da naj neha z nasiljem.
Razmišljanje, da se zločin in genocid izplačata je postalo že skoraj prevladujoče.
Ampak, če sem bolj konkreten. Ameriški senator Linsey Graham je pilote z Zahoda pozval,
naj se pridejo »boriti za svobodo« v Ukrajino, dokler Kijev ne dokonča usposabljanja lastnih
letalcev, saj ukrajinska vojska nima dovolj izkušenih pilotov za sofistična bojna letala F-16,
ki so že prispela. Milijoni in milijarde denarja vloženega v »koristno vojno« v Ukrajini so
očitno premalo in so potrebne še dodatne človeške žrtve. Da ne gre za prazen poziv, so
dokaz posnetki vojakov z ameriškimi zastavami na uniformah na raznih bojiščih v Ukrajini.
Nemški Spiegel poroča, da je ukrajinski potapljaški inštruktor, za katerim je razpisana
tiralica, uspel pobegniti. Skupaj s sostorilci je obtožen protiustavne sabotaže in povzročitve
eksplozije na plinovodu Severni tok v Baltskem morju 26. septembra 2022. Je ekonomski
interes »slučajen?« So slučajni tudi časovni in vojaški okviri ter vsa vojna propaganda?
V Ukrajini so štiri jedrske elektrarne. Rusija nadzoruje le eno od njih - Zaporožje. In sedaj
nas ponovno, po že ne vem več katerem resnem napadu nanjo, skušajo propagandno
prepričati, da Rusija bombardira samo sebe oz. samo jedrsko lokacijo, ki jo nadzoruje,
medtem ko bi lahko zlahka zadela tiste, ki jih ne zaseda. »Čudno« kot pri razstreljenem
plinovodu. Pri zadnji ofenzivi ukrajinske vojske v Rusiji je baje eden od pomembnih ciljev
obmejno mesto Sudža, kjer se nahaja postaja za ves prenos in merjenje plina v Evropo. Ob
razstrelitvi tega objekta bi – bo Evropa postala popolnoma odvisna od utekočinjenega plina
iz Amerike.
Podobne »stranske« in glavne ekonomske koristi genocidne vojne Izraela se dogajajo v
Gazi. ZDA so odobrile 20 milijard dolarjev Izraelu kot »pomoč« v orožju oz. za nova letala, strelivo za tanke minomete in drugo. Ja res smo na »pravi strani zgodovine.«
V Sloveniji pa nas nek Sašo Dolenc prepričuje, da uporaba izraza »genocidna vojna v
Izraelu« ni primeren. Premier dr. Robert Golob pa je ob robu vrha NATA v Whasingtonu
nedavno izjavil: »Mir je vedno boljši od vojne, vendar mir brez svobode pravzaprav nima
nobene vrednosti. Republika Slovenija si aktivno prizadeva za iskanje pravične rešitve
konfliktov, kar pa mora temeljiti na mednarodnih pravilih.« S pošiljanjem tankov in granat na
vojno območje Ukrajine in podporo izraelskemu in ameriškemu genocidu v Gazi na drugi
strani, tega ravno ne dokazuje. Se mi zdi veliko hipokrizije ter disproporca med ravnanji in
besedami. Tako v Ukrajini kot Gazi. S takšno hinavščino najvišjih državnih predstavnikov se
ne identificiram. Litri nafte in kubiki plina očitno pretehtajo človeška življenja.
nekaj dobrega oz. pozitivnega, je verjetno nekaj zelo narobe. Tako z nami in našo
samokritičnostjo, kot z našimi »prijatelji«, s katerimi se družimo. Vprašanje je tudi, ali bi
svojemu otroku priporočali in dovolili tako neprimerno družbo.
Če neobčutljivo in neprizadeto gledamo močnejšega, ki se grobo spravlja na nemočnega ali
otroka, pri tem pa ga glasno vzpodbuja še njegov pajdaš, mi pa oba prijateljsko čakamo, da
vse skupaj hitro mine, je to sprevrženo in vredno obsodbe. Tudi zelo hinavsko.
A vendar, ko v realnem življenju trezni in odgovorni reagiramo, če se znajdemo v takšni
situaciji, nam je pa kaj malo mar, ko gre za državo oz. širšo skupnost. Kar naenkrat je na
tisoče razlogov, da smo tiho, da se ne »vmešavamo« in skratka, da ne naredimo nič.
In že smo pri Gazi, Ukrajini, Ameriki, Evropi, genocidnem Izraelu in tudi Sloveniji.
Naenkrat je realnost z vsem genocidom, masakrom, begunci, vojno in grozotami v našem
domu. Ne vem, koliko se koga dotakne ali ne, ampak očitno je, da se naših slovenskih
odločevalcev zelo malo, ali pa nič.
Pravzaprav je bistvo, kaj človek stori, da se sovraštvo ne bi širilo in da sploh ne bi prišli v
zgoraj opisane situacije. Predvsem pa tudi, da sami ne sodelujemo v človeško
nesprejemljivih ravnanjih do nemočnih, drugačnih in sploh do soljudi. In tu je Slovenija kot
država in družba padla na vsej črti. Pajdašimo se z ljudmi, ki se izživljajo nad nemočnimi in
ranljivimi. Zraven pa potuhnjeno pričakujemo, da nas te situacije nikoli ne bodo doletele, ker
smo pač v družbi močnejšega.
Vse opisano se dogaja tako v Gazi kot v Ukrajini in še kje. In mi nimamo poguma reči
»prijatelju« oz. nasilnemu pajdašu, da naj neha z nasiljem.
Razmišljanje, da se zločin in genocid izplačata je postalo že skoraj prevladujoče.
Ampak, če sem bolj konkreten. Ameriški senator Linsey Graham je pilote z Zahoda pozval,
naj se pridejo »boriti za svobodo« v Ukrajino, dokler Kijev ne dokonča usposabljanja lastnih
letalcev, saj ukrajinska vojska nima dovolj izkušenih pilotov za sofistična bojna letala F-16,
ki so že prispela. Milijoni in milijarde denarja vloženega v »koristno vojno« v Ukrajini so
očitno premalo in so potrebne še dodatne človeške žrtve. Da ne gre za prazen poziv, so
dokaz posnetki vojakov z ameriškimi zastavami na uniformah na raznih bojiščih v Ukrajini.
Nemški Spiegel poroča, da je ukrajinski potapljaški inštruktor, za katerim je razpisana
tiralica, uspel pobegniti. Skupaj s sostorilci je obtožen protiustavne sabotaže in povzročitve
eksplozije na plinovodu Severni tok v Baltskem morju 26. septembra 2022. Je ekonomski
interes »slučajen?« So slučajni tudi časovni in vojaški okviri ter vsa vojna propaganda?
V Ukrajini so štiri jedrske elektrarne. Rusija nadzoruje le eno od njih - Zaporožje. In sedaj
nas ponovno, po že ne vem več katerem resnem napadu nanjo, skušajo propagandno
prepričati, da Rusija bombardira samo sebe oz. samo jedrsko lokacijo, ki jo nadzoruje,
medtem ko bi lahko zlahka zadela tiste, ki jih ne zaseda. »Čudno« kot pri razstreljenem
plinovodu. Pri zadnji ofenzivi ukrajinske vojske v Rusiji je baje eden od pomembnih ciljev
obmejno mesto Sudža, kjer se nahaja postaja za ves prenos in merjenje plina v Evropo. Ob
razstrelitvi tega objekta bi – bo Evropa postala popolnoma odvisna od utekočinjenega plina
iz Amerike.
Podobne »stranske« in glavne ekonomske koristi genocidne vojne Izraela se dogajajo v
Gazi. ZDA so odobrile 20 milijard dolarjev Izraelu kot »pomoč« v orožju oz. za nova letala, strelivo za tanke minomete in drugo. Ja res smo na »pravi strani zgodovine.«
V Sloveniji pa nas nek Sašo Dolenc prepričuje, da uporaba izraza »genocidna vojna v
Izraelu« ni primeren. Premier dr. Robert Golob pa je ob robu vrha NATA v Whasingtonu
nedavno izjavil: »Mir je vedno boljši od vojne, vendar mir brez svobode pravzaprav nima
nobene vrednosti. Republika Slovenija si aktivno prizadeva za iskanje pravične rešitve
konfliktov, kar pa mora temeljiti na mednarodnih pravilih.« S pošiljanjem tankov in granat na
vojno območje Ukrajine in podporo izraelskemu in ameriškemu genocidu v Gazi na drugi
strani, tega ravno ne dokazuje. Se mi zdi veliko hipokrizije ter disproporca med ravnanji in
besedami. Tako v Ukrajini kot Gazi. S takšno hinavščino najvišjih državnih predstavnikov se
ne identificiram. Litri nafte in kubiki plina očitno pretehtajo človeška življenja.
Miloš Šonc, Grosuplje PET. 16. 8. 2024 18.30 zv
