KAJ JE ZAPISAL TOMAŽ MASTNAK PRED LETOM DNI

Če bi pred letom dni, 25. februarja 2024, prebrala zapis Tomaža Mastnaka z naslovom ZOPER RUSOFOBIJO. OB DRUGI OBLETNICI RUSKE VOJAŠKE OPERACIJE V UKRAJINI, bi pomislila, da nekoliko pretirava. A danes se zdi, da se v Ukrajini dogaja natančno to, kar je napovedal in razložil. Sicer pa presodite sami. Po citatih z nekaj kritičnimi Tomaževimi  stavki vas bo povezava odpeljala na blog založbe Sanje, kjer lahko prebere njegove prispevke na temo Ukrajinske vojne.  

"Ukrajina je žrtev te vojne. Ukrajina je žrtev, ker jo Zahod uporablja kot sredstvo v vojni proti Rusiji. Ameriški politiki se hvalijo, da njihove investicije v to vojno Američanom prinašajo delovna mesta in velike dobičke, Rusi pa umirajo, ne da bi padel en sam ameriški vojak. Za ukrajinske jim ni mar. Zato so se pripravljeni vojskovati "do zadnjega Ukrajinca". Tako
imenovana zahodna pomoč Ukrajini je prekletstvo. Z njo obsojamo Ukrajince in Ukrajino na nadaljevanje vojne in smrt.

Ukrajina je žrtev te vojne tudi zato, ker ukrajinska vlada sprejema vlogo, ki jo je Ukrajini namenil Zahod. Ukrajina je žrtev, ker je režim v Kijevu pripravljen pošiljati v smrt tisoče, stotisoče prebivalcev svoje države.Ukrajina je žrtev, ker je kijevski režim pripravljen uničiti lastno državo za tuje interese in za delež vojnih dobičkov, ki pripada ukrajinskim oligarhom."

                 Tomaž Mastnak: Zoper rusofobijo. Ob drugi obletnici ruske vojaške operacije v Ukrajini

Preberite še članek z naslovom EUROFAŠIZEM:

"Toda odkar imamo to državo, jo naše politične elite razprodajajo in razgrajujejo ter podrejajo tujim interesom. Z vsako novo vlado smo večji podložniki tujih centrov moči in globalističnih sil. Sedanja je v tem pogledu najbolj ekstremistična. Z obema rokama in brez slehernih zadržkov ter popolnoma brez razmisleka o tem, kaj to pomeni, kaj nam to prinaša, uveljavlja globalistično agendo, pa še svojo "civilno družbo" ima, ki jo pri tem podpira. To so globalistični fundamentalisti. Gospa Fajon si je privoščila drag izlet v Davos, da bi razglasila, da so interesi globalističnega svetovnega reda nad našimi nacionalnimi interesi. Plačujemo jo, da dela proti nam."

Tomaž Mastnak: Evrofašizem

"To ni več novica, ostaja pa dan nacionalne sramote, ki ga ne smemo pozabiti. Gre za obisk predsednika slovenske vlade v Kijevu. Kaj ga je gnalo tja? Slišal sem mnenje, da si je z obiskom pri Zelenskem morda skušal izboljšati rejting. To bi bila neumnost. Večina prebivalcev ne podpira politike državnostrankarskega vrha do vojne v Ukrajini in z obiskom v Kijevu je "priljubljenost" Golobu kvečjemu padla. Toda neumnost pri današnjih vodilnih politikih postaja pravilo. Morda je šel zato, ker je opozicija v parlamentu začela dvomiti o "ukrajinski usmeritvi Slovenije" in je v Kijev šel tudi Janša? V tem oziru je zgolj še enkrat pokazal, da med vlado in opozicijo ni razlike. Sicer pa so taka ugibanja zgrešena v principu, ker predpostavljajo, da vodilni politiki uravnavajo svoje delovanje z ozirom na razpoloženje ljudstva. Ljudstvo ni več postavka v njihovih računicah. Na ljudi se požvižgajo. Delajo po pričakovanjih in zahtevah tistih, ki so višje od njih."

Tomaž Mastnak: Sramota

PRI PREDSEDNICI DRŽAVE Z NOVO PETICIJO ZA MIR

Skupina državljanov, ki si že ves čas prizadeva za mirovniški pristop do vojn, je v petek, 11. januarja 2025, ponovno obiskala predsednico države Natašo Pirc Musar. Mirovniki se ne strinjajo, da je "tiha diplomacija ter pravilna, pokončna drža Slovenije" dovolj. Prepričani so, da s kompromisi in dvoličnimi pristopi dejansko zagovarjamo pot koristoljubja iz strahu, da se nam ja ne bi zgodilo kaj hudega, a da se nam bo zgodilo še kaj veliko hujšega, če ne bomo opustili mehko diplomacijo. Posledica t.i. „diplomatskega pristopa“ je nepojmljivo trpljenje, razgradnja vrednot, rušenje mednarodnega prava. Ko je meja dopustnega prestopljena, je treba potisniti na stran „mehko diplomacijo“ in ukrepati z dejanji pa čeprav tudi v lastno (kratkoročno!) škodo.

OBVESTILO ZA JAVNOST

 

Na pobudo skupine javnih osebnosti, ki pogosto pozivajo domače odločevalce k mirovniškemu pristopu do vojn, je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar danes, 10. januarja 2025, ob 11. uri sprejela njihovo delegacijo. Delegacijo jo sestavljali: Aurelio Juri, Bojko Bučar, Jože P. Damijan, Danijel Rebolj, Jasminka Dedić in Maja Breznik.
Na srečanju je delegacija predala predsednici Peticijo z več kakor 70 podpisi. Peticija zahteva, da se Slovenija bolj dejavno zavzame za mir ob ukrajinsko-ruski vojni in da odločneje nastopi proti Izraelu in državam, ki ga oborožujejo in s tem omogočajo, da Izrael nadaljuje z genocidom.

Mirovniki so zaprosili za sprejem tudi predsednika vlade Roberta Goloba, a tudi po četrtem poskusu ni bilo odziva. Sprejela pa sta jih že zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

PETICIJA

predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar

Peticijo podpiramo spodaj podpisani državljani in državljanke. Delegacija zastopa skupino,
ki že od začetka vojne v Ukrajini zahteva od vlade Republike Slovenije, naj si prizadeva za
dokončanje te vojne, odkar traja maščevanje Izraela nad palestinskim prebivalstvom pa
poziva vlado, naj se zavzame za ustavitev genocida.
Skupina ves čas kljubuje vsiljenemu enoumju, ki se upira logični presoji. Zadnja medijska
domislica je predstavljanje sirskega državnega udara za "osvoboditev". Od kdaj je zatiranje
žensk, ustrahovanje manjšin in kolaboracija z okupatorjem (tj. Izraelom in Turčijo) "dejanje osvoboditve"? Dve leti smo deležni zmerjanja s "koristnim idiotom" vseh, ki se upiramo
enoumju in uvedbi cenzure v domnevno demokratični državi. Toda v demokracijah se
politični predstavniki ne vedejo pokroviteljsko do ljudstva in ga ne obravnavajo kot opravilno
nesposobne osebe. Spoštovana predsednica države, če hočete ljudem vrniti zaupanje v
politiko, si najprej prizadevajte odpraviti enoumje - utišanje drugače mislečih.
O vprašanju vojne v Ukrajini: argumenti za nadaljevanje vojne se opirajo na psihološko
oceno voditelja Ruske federacije, sistematično pa ignorirajo zgodovinske, ekonomske in
geopolitične analize. Posledice neustreznega tehtanja argumentov so znane. Grozljivo bilanco
mrtvih, razseljenih, pogrešanih bi bilo mogoče preprečiti marca 2022 s carigrajskim
sporazumom, od katerega je odstopila Ukrajina na prišepetavanje zaveznikov. Ni odstopila
Ruska federacija - pokazala je, da je pripravljena na pogovore. Spoštovana Nataša Pirc Musar,
bodite predsednica 80% prebivalcev Slovenije, ki podpiramo premirje in začetek pogajanj.
Obiščite Rusko federacijo in pokažite, da se Slovenija zavzema za konec vojne in mirovna
pogajanja.
Drugo vprašanje je odnos slovenske politike do genocida nad palestinskim prebivalstvom
ter izraelske okupacije Libanona in Sirije. Slovenska zunanja politika zase pravi, da je bila v
tem primeru uspešna, a genocid še traja. Mednarodno pravo narekuje, da si morajo vse države
prizadevati za preprečitev genocida, sicer veljajo za sokrive. Posebni predstavnik EU za
človekove pravice Olof Skoog je priporočil zunanjim ministrom EU, da ustavijo prodajo
orožja in prekinejo politični dialog z Izraelom. Novembra 2024 so zunanji ministri predlog
zavrnili, s čimer so priznali sodelovanje EU v genocidu. Slovenija se mora na osnovi vesti in
mednarodnega prava od tega distancirati in pomagati preprečiti genocid z vsemi
razpoložljivimi sredstvi. Kot predsednico države vas pozivamo, da se zavzamete za
diplomatske ukrepe, ki bodo sledili deklarativnim obsodbam genocida. Pozivamo vas,
da Slovenija zniža raven diplomatskih odnosov na raven odpravnikov poslov, da se pridruži
državam, ki tožijo Izrael na Meddržavnem sodišču OZN zaradi genocida, in da ustavi vsako
trgovino z orožjem, ki je kakorkoli povezana z Izraelom ter pozove vse zaveznice v Natu in
Evropski uniji, da storijo enako.


ČLANI IN ČLANICE DELEGACIJE

Aurelio Juri, Jože P. Damjan, Bojko Bučar, Maja Breznik, Danijel Rebolj, Jasminka Dedić

PODPORNIKI PETICIJE

Spomenka Hribar, Dušan Keber, Rastko Močnik, Primož Šterbenc, Igor Z. Žagar, Miloš Šonc,
Marko Apih, Božidar Flajšman, Matjaž Kmecl, Remzo Skenderovič, Tomaž Mastnak, Andrej
Mašera, Matjaž Hanžek, Franco Juri, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Srečko Križanec, Miha
Pogačar, Boris Žnidarič, Polona Jamnik, Tomaž Ogrin, Alessandro Capuzzo, Marko Zdešar,
Majda Koren, Matjaž Mulej, Franjo Žagar, Srečko Knafelc, Samo Marn, Eva Marn, Ana
Horvat, Tatjana Šonc, Janez Mohorič, Staša Glavič, Igor Polajnar, Ivan Trop, Marko Uršič,
Polona Frelih, Arne Vehovar, Branko Đukič, Alberto Avgustinčič, Alenka Sottler, Peter
Kovačič, Miha Butara, Dunja Ukmar Hvastja, Jože Lah, Jadran Čalija, Branko Gradišnik,
Draga Potočnjak, Mira Kofler, Bojan Kofler, Branka Černigoj, Ljuba Miljuševič, Nada
Turnšek, Tamara Čelhar, Andrej Bolčina, Igor Winkler, Dušan Kaplan, Barbara Vodopivec,
Natalija Bukošek, Ariana-Lucija Tratar Supan, Igor Kofol, Marjeta Kofol, Jadranka Šturm
Kocjan, Srečko Cehnar, Vilibald Bukošek, Roman Kukovič, Dušan Nolimal.


Ljubljana, 9.1.2025

ODZIVI: 

Prispelo paje še eno odprto pismo za našo predsednico, tako s številnimi sopodpisniki, ki ga objavljam v nadaljevanju:

ODPRTO PISMO TER JAVNI POZIV VLADI RS, POSLANCEM DZ RS IN EVROPSKIM POSLANCEM RS

Državljani in domorodni ljudje Slovenske dežele z zaskrbljenostjo opazujemo kaj se dogaja na

domačem in evropskem političnem prizorišču. Zgroženi ugotavljamo, da nas poslanci RS ter

slovenski poslanci v evropskem parlamentu s svojimi odločitvami in podpiranjem nadaljevanja terrazpihovanja vojne v Ukrajini pehajo v tretjo svetovno vojno. Evropska unija (EU) s svojimi

odločitvami podpira in s tem prispeva k nadaljevanju ter zaostrovanju vojnega stanja med Ukrajinoin Rusijo, kar ogroža vse države članice EU ter jih proti volji ljudi – državljanov EU potiska vmorebitno vojno. Državljani RS ostro nasprotujemo tej sovražno-podpihovalni in vojno nastrojenipolitiki ter zahtevamo, da RS takoj odpokliče vse predstavnike RS v Evropskem parlamentu inEvropski komisiji, odpokliče vse naše vojake, ki so v pripravljenosti zaradi vojne v Ukrajini, razglasi vojaško neodvisnost RS ter zaradi kršenja oziroma očitnega in nedopustenga odstopanja od 3.a člena Ustave RS sproži postopke za čimprejšen izstop RS iz Evropske unije in zveze NATO 3.a člen Ustave RS namreč določa: » Slovenija lahko z mednarodno pogodbo prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic intemeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.«

Vstop Slovenije v zvezo NATO kot njene članice je temeljila na predpostavki, da je zveza NATO

miroljubna obrambna organizacija, ki si prizadeva za ohranjanje miru na svetu. Vendar je sedaj že popolnoma jasno, da je situacija povsem drugačna, ter da je NATO agresivna vojaška zveza in podaljšek zunanje politike in geopolitike ZDA, ki s sprožanjem vojn po vsem svetu odpira možnosti ZDA za plenjenje naravnih in ostalih bogastev napadenih držav, ter bogatenje multinacionalk in kapitala, ki stoji za tem. Gre za orodje v rokah ZDA, ki z njeno pomočjo teši oziroma uresničuje svoje apetite in interese. To je jasno in očitno že vsakomur, ki vsaj malo uporablja kritični um. Glede na to, da je zveza NATO vojaška zveza, ki ne deluje z namenom zagotavljanja miru, temveč celo sproža ali razpihuje vojne in je podaljšek zunanje politike ZDA, je zavezništvo, oz. članstvo v tej zvezi v nasprotju s 3.a členom Ustave RS. Zveza NATO se je v zadnjih dveh letih izkazala kot razpihovalec vojnih stanj ter celo podpornik izvajanja genocida, kar je povsem v nasprotju z Ustavo RS, ki v 3.a členu predvideva in dovoljuje, da lahko Slovenija prenese del svoje suverenosti samo na tiste mednarodne organizacije, ki spoštujejo temeljne človekove pravice in svoboščine, demokracijo in načela pravne države.

Poleg tega trenutna nevzdržna situacija v neskladju tudi s 3. odstavkom 124. člena Ustave RS, ki določa: »Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter politike miru in

nenasilja.« Od leta 2021 dalje zveza NATO zahteva od članic zveze NATO, da podpirajo vojno v

Ukrajini, saj želi NATO razširiti svoje članstvo in teritorij še na območje Ukrajinske države. Tako bi

z vstopom Ukrajine v zvezo NATO imela zveza NATO možnost postavitve svojih vojaških baz na

njenem ozemlju, od koder pa bi lahko neposredno ogrožala Rusijo.

Spomnimo, da je za časa hladne vojne morala Rusija umakniti svoje vojaške baze in rakete s Kube.

S tem njenim dejanjem se je hladna vojna zaključila. Pred tem je bil svet, tako kot sedaj, na robu

izbruha III. svetovne vojne in tudi tedaj je obstajala resna grožnja, da bo ta vojna eskalirala v

jedrsko. Vojna v Ukrajini se je glede na članke v mainsteam medijih pričela februarja 2014 ter

eskalirala na mednarodno raven v letu 2022. V kolikor pa želimo biti natančni, se je vojna pričela

leta 2008, in sicer v Bukarešti, kjer so se sestali voditelji držav in vlad držav članic

Severnoatlantskega zavezništva in sprejeli deklaracijo, v kateri je sledeče besedilo: »Nato

pozdravlja evroatlantske težnje Ukrajine in Gruzije po članstvu v Natu. Danes smo se dogovorili, da

bodo te države postale članice Nata. » NATO je s tem kršil dogovor med ZDA in Rusijo, da ne bo

sprejemal v zvezo NATO držav, ki mejijo na Rusijo ter v teh državah postavljal svojih baz.

S postavitvijo baz v teh državah NATO neposredno ogroža varnost Rusije. Poleg tega NATO,

skupaj z EU in njeno podporo ter razpihovanjem vojne v Ukrajini krši Helsinško sklepno listino

(1.8.1975), v kateri je 35 držav (med njimi tudi pravna predhodnica RS, Jugoslavija) podpisalo

deset temeljnih načel. V tej listini je pod 2. točko zapisano, da se bodo zavzemali za »vzdrževanje

od uporabe in grožnje z uporabo sile«, pod 5. točko »miroljubno reševanje sporov« in 9. točko

»sodelovanje med državami«. Evropska Unija ter države članice, ki so podpisale Helsinško sklepno

listino s podpiranjem nadaljevanja vojne v Ukrajini kršijo vsaj te tri točke Helsinške sklepne listine.

Iz tega izhaja, da je članstvo RS v zvezi NATO v neskladju z Ustavo RS kot njenim najvišjim

aktom, zato ljudstvo Slovenije zahteva izstop iz zveze NATO ter razglasitev Republike Slovenije

kot politično in vojaško nevtralne države, ki se bo zavzemala za mir. S to zahtevo se državljani RS

sklicujemo tudi na to, da je Republika Slovenija kot samostojna država pristopila k omenjenim

mednarodnim organizacijam (EU, NATO) v prepričanju, da bo s podpisom mednarodnih pogodb za vstop v omenjeni organizaciji oziroma zvezi držav pripomogla k uresničevanju ciljev Združenih narodov, izraženih v Ustanovni listini ZN, kot so ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, razvijanje prijateljskih odnosov med državami in mednarodno sodelovanje.

Ker je zaradi trenutnih odločitev Zveze NATO ter njenih vojaških potez mir državljanov RS

posredno ogrožen, zahtevamo, da Vlada RS razglasi izstop iz zveze NATA in iz nje čimprej tudi

pravno-formalno izstopi. Ker pa tudi zunanjepolitične poteze Evropske unije, s tem ko podpira

nadaljevanje vojnega stanja v Ukrajini in financira nabavo orožja ter streliva zanjo in ne deluje v

smeri prekinitve vojnega stanja ter razrešitve konflikta po mirni diplomatski poti, ogrožajo mir v Evropi (članicah EU) in s tem posledično tudi mir in življenja državljanov RS, zahtevamo tudi

izstop RS iz Evropske unije. Državljani zahtevamo tudi, da odstopijo vsi trenutni poslanci, Vlada RS in predsednica države, saj s svojimi odločitvami oziroma soglašanjem z dejanji in odločitvami zveze NATO in EU ogrožajo varnost Republike Slovenije, mir in s tem življenja državljanov. 3. člen Ustave RS je jasen: »Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno...« Ta člen jasno določa, da ima oblast ljudstvo, ter da oblast ljudstvo izvršuje neposredno. To lahko naredijo preko volitev, na katerih bodo izbrali svoje predstavnike, ali postavijo svojo ljudsko vlado brez razpisa volitev. Domorodni Slovenci ne bomo pristali na to, da bodo naši bratje in sestre umirali zaradi interesov ZDA in NATA, prav tako ne zaradi interesov Nemčije za ohranitev njenega ekonomskega blagostanja.

Državljanka RS:

Karen Kralj, dipl.upr.org.

*osebno se sicer ne strinjam deljenjem državljanov na domorodne in ostale, a pismo objavljam, nam je skupno prizadevanje za mir . A. Sottler.

ODPRTA PISMA AURELIA JURIJA

 Foto: Janez Zalaznik

Aurelio Juri je bil med prvimi, ki so takoj podvomili o ustreznosti militantnega pristopa k reševanju konflikta med Rusijo in Ukrajino. Začel se je javno zavzemati za pogajanja in mirovni pristop pri njegovem reševanju. Na tehtnici niso bili le izjemno hudi zločini proti človeštvu v Gazi in Ukrajini ter slovenska vpletenost in soodgovornost zanje, pač pa tudi kršitev slovenske ustave ter posredno tudi prihodnost Slovenije in njenih prebivalcev.

Tako je samo dobre tri mesece po začetku vojne v Ukrajini tik pred ustoličenjem vlade Roberta Goloba, 3. maja 2022, na svojem blogu objavil razmislek z naslovom Z NOVO VLADO TUDI NOV POGLED NA UKRAJINSKO KRIZO?, v katerem je zapisal:

»Prva pot Fajonove ali koga drugega, ki bi prevzel vodenje slovenske diplomacije, jo bo morala, ali ga bo, voditi v Bruselj k šefom Nata in EU in h kolegicam ter kolegom iz drugih držav članic obeh povezav s preprostim vprašanjem: Smo bili doslej z vsemi ukrepi proti agresorskemu Putinovemu režimu in v podporo napadeni Ukrajini uspešni ali ne? Ker če ne, in sam ocenjujem, da je to žal tako, bo na tej poti nekaj treba spremeniti. Blagoslovljeni oni, ki verjame predsednici ameriškega kongresa Nancy Pelosi, po obisku v Kijevu, da bodo z dodatnimi 33 milijardami dolarjev pomoči, predvsem v obliki najsodobnejšega orožja, Ukrajinci zmagali, obranili svoji suverenost in ozemeljsko celovitost ter demotivirano in zdesetkano Putinovo vojsko poslali domov. Oziroma da bo osramočeni kremeljski vladar poraz pač resignirano sprejel, odmislil Donbas in Krim ter prepustil Zelenskemu odločitev o statusu države. Omenila je celo pripravo zakona, ki bi omogočil ZDA napotitev vojakov v Ukrajino. No, tovrstne vere ne delim. V tako obilnem ameriškem angažmaju vidim prej vrženo rokavico Rusiji in korak k scenarijem, za katere si ne gre želeti, da s platen kinematografov stopijo na realna tla.«

In še:

»Te dni se bo uradno sklenila Konferenca o prihodnosti Evrope, ki je prisluhnila državljanom in jim omogočila, da povedo, kakšno Evropsko unijo si želijo. Če ne bo ustrezno končana ukrajinska drama, se bo ves trud, ki je bil vložen v ta edinstveni eksperiment, izjalovil, ker o kakršni koli znosni, če sploh prihodnosti celine ne bo več govora.« (Objava v celoti tu Dico le mie - testimonianze e opinioni di Aurelio Juri... Kar mislim, povem!: Bo Golob odletel z oljčno vejico? )

V naslednji objavi, 30. junija 2022, Aurelio Juri piše o javni obravnavi dveh različnih načinov, kako pristopiti k reševanju vojaškega spopada v Ukrajini. Mirovniški predlog vladi na seji strateškega sveta je bil ocenjen kot neustrezen odgovor na rusko agresijo, se je pa vlada v neposrednem nasprotju s 124. členom Ustave Republike Slovenije zavzela za sankcije, osamitev agresorja, podporo nadaljnji dobavi orožja Ukrajini in enotnost z EU ter zvezo Nato.

(124. člen naše ustave pravi, da »pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.)

Takole Aurelio Juri opisuje takratno dogajanje:

»Minule dni je bilo veliko govora in pisanja o dveh pozivih civilne družbe Golobovi vladi, kako naj se vede do ukrajinske vojne. Prvič, poziva jo k iskanju, skupaj z evropskimi partnerji, alternativnih, bolj pogajalskih poti za umiritev razmer, potem ko dosedanja politika sankcij, oboroževanja Ukrajincev, izločanja agresorja in mednarodnega prizorišča ni dala, glede na stanje na bojiščih, želenih rezultatov. In drugič, nasprotno pa zagovarja ohranitev enotnosti EU in Nata in še več dobav orožja braniteljem, ker da »samo poražen bo Putin pristal na pogajanja«.

Zunanje ministrstvo je prisluhnilo obema, ju prediskutiralo na svojem strateškem svetu in sporočilo, da se je treba potruditi za končanje vojne čim prej, najraje s pogajanji, da pa Slovenija ostaja na strani Ukrajine z vso možno podporo, ki jo lahko nudi, in da enotnosti zavezništev do te krize ne namerava načeti. Slednje stališče, kolikor lahko razumljivo in pričakovano, pove brez ovinkarjenja, da se je pot 'mirovniškega' poziva vladi končala na seji strateškega sveta in pri nekaj prijaznih ocenah ministrice, oziroma kot bi dejal Slavoj Žižek, da 'mirovništvo' ne more biti odgovor na rusko agresijo.

Pritrjujejo mu dejanja vrhov tako Evropske unije kot Nata. Pri nikomer ni niti drobca priznanja, da se dosedanja kaznovalna politika do Putina ni obrestovala. Nasprotno, orožje se v Ukrajini kar kopiči, prihaja celo težko, z dolgim dosegom, ruske sile, ki so že zasedle skoraj četrtino ukrajinskega ozemlja, odgovarjajo z vnovičnimi in še bolj krutimi raketiranji Kijeva. Vse bolj vre ob litovski blokadi Kaliningrada, ruske enklave na Baltiku. In v Madridu vrh Nata, ob razglašanju Rusije, ki jo je imel doslej za strateško partnerko, za največjo grožnjo lastni varnosti oziroma za prvo sovražnico, načrtuje nekajkratno povečanje sil čim bližje njenemu ozemlju in se ji obenem, s povabilom k včlanitvi še Finske in Švedske, vse bolj bliža in jo obkroža, pri čemer se gre znova vprašati, kdo bolj ogroža koga. Povej zdaj Rusom, da Putin laže, ko jim pravi, da jih hoče Zahod uničiti!

Vsemu naštetemu je naš trio v španski prestolnici (Golob, Fajonova in Šarec) ubogljivo in ponižno rekel DA!. 'Levica se lahko vzdrži,' je dejal premier, a naš pristanek na predlagane sklepe tudi v parlamentu ne bo z ničimer ogrožen.« (Objava v celoti tu: https://aureliojuri.blogspot.com/2022/06/mir-s-pogajanji-ali-z-vojasko-zmago.html)

Od tedaj so pozivi, kritike vladne politike ter mirovne pobude civilne družbe in posameznikov vse težje dosegali javnost. O tem postopnem zapiranju medijskega prostora za različne poglede in možne rešitve nastalega konflikta Aurelio Juri piše takole:

»Takrat sem še upal in pozival k diskontinuiteti z Logarjevo oziroma Janševo zunanjo politiko. Janša, spomnimo se, je bil z drugima dvema šefoma vlad EU prvi, ki je tekel v Kijev. Sam sem bil tudi obsodil ruski napad, ker je nesorazmeren z 'grehi' Kijeva, a nisem verjel v politiko kaznovanja Rusije na vse možne načine, tudi ne v vero Zahoda, s katero je filal Zelenskega, da je bilo možno Putina poraziti. Po zbranih podpisih za naš prvi poziv Vladi (zraven sta bila tudi Kučan in Turk), kar je bilo medijsko beleženo, sem bil povabljen v videopovezavi v Odmeve. To pa je sprovociralo kolumnista Dela Luko Lisjaka Gabrijelčiča k pisanju kontra poziva, s katerim nas je skušal diskreditirati in povsem podpiral politiko trde roke do Moskve. (Glej članek Luke Lisjaka MIR JE PREVČ DRAGOCEN, DA BI GA PREPUSTILI MIROVNIKOM v objavi na blogu https://kreativnirazred.blogspot.com/2024/07/nasilje-rodi-nasilje-pravi-star.html)

V nadaljevanju te zgodbe pa so se mi oglašali še novi somišljeniki, pisali so mi na mailu in se pridružili našim stališčem, tako da imam danes na spisku kakih 70 imen, veliko (vsaj polovica) akademikov.« 

 In še:

»Na začetku vojne je bila TV Slovenija povabila v studio dr. Ferfilo, pa Antona Beblerja, pa Danila Türka ... enkrat na videozvezi celo Jeffreyja Sachsa, ki je povsem obrnil poglede Nata, EU in naše vlade ter okrivil za vojno ZDA.«

A kasneje je bilo v javnih medijih vse manj pojavljanja oseb in zapisov ljudi, ki so se zavzemali za reševanje spora v Ukrajini s pogajanji in za mirne rešitve. Očitno so uredništva postala pozorna na to in mirovnih stališč ni bilo več slišati. Ali pa so bila diskreditirana kot proruska, obsojana kot podpora avtoritarnim diktatorjem, kot antidemokratična oziroma skrajno desna ali skrajno leva. Posledično so pogovori med ljudmi na to temo zamrli in posamezniki se večinoma raje niso več javno opredeljevali in odkrito razmišljali o tej temi. O tem Aurelio Juri pravi:

»Spomnim se šokiranega pogleda voditeljice Tanje Starič. Kasneje je očitno uredništvo pazilo in mirovniških stališč ni bilo več slišati. Včeraj, če lahko pogledate za nazaj, je bil v oddaji Dobro jutro, na 1. programu, ki jo je uredila Erter Pust s TV Kopra, gost v studiu Uroš Lipušček. (https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175095378 na začetku oddaje)                        

Prvič nekdo od naših po dveh letih in več. No, včasih vabijo še D. Türka, ki pa previdno

razlaga bolj strokovno vse skupaj, kot prof. mednarodnega prava, in pazi, da ne bi neposredno navijal za mirovništvo. Opozarja pa, da je nujen dogovor o novi varnostni arhitekturi Evrope, ki jo je – rekel je svoj čas – širitev Nata proti ruskim mejam porušila.«

In tako so nastala odprta pisma Aurelia Jurija. Gre za izjemno tehtne in pronicljive razmisleke in polemična besedila. Nekaj od njih je bilo objavljenih v Delu, v Sobotni prilogi Dela, v Večeru. A bolj polemične Jurijeve zapise so prestregla uredniška sita ali pa so v uredništvih lotili celo njihove predelave.

Aurelio Juri se v zvezi z njimi spominja:

»Glede mojih zapisov v pismih bralcev, dolgo jih je objavljal Dnevnik, v dogovoru s pristojnim urednikom Darijanom Koširjem, da jo bom pošiljal le njim. Toda kar nekajkrat mi jih je Košir zavrnil, češ da sem bil preveč 'proruski' – on seveda zastopa do potankosti uradno politiko! –, a pred par meseci sva se sprla, ker tudi ko mi je kako pismo objavil, ga ni samo slovnično ali sintaktično popravil, ampak tudi vsebinsko predelal, z vejicami in pikami, tako da se ni razumelo stavka. Tako da sem odnehal to sodelovanje in se ponudil Delu in Večeru. Edino Večer mi je očitno naklonjen, pa mi vsaj vsako tretjo ali četrto objavi. Kdaj pa kdaj tudi tukajšnje Primorske novice. Kar zadeva neobjavljena pisma, vseh zadnjih pet ali šest na blogu, od polemike z Volkom ('skrajneži vseh dežel združite se!' -2), dalje, razen onega, ki se je znašlo včeraj v Večeru.« aureliojuri.blogspot.com

Sami se lahko prepričate, kako aktualni in jasnovidni so bili ti razmisleki in polemike, ki bi, objavljeni na prvih straneh naših medijev, spodbudili odprto javno razpravo, saj smo se z v njih zapisanimi resnicami strinjali številni posamezniki. (Dostopni so na blogu Aurelia Jurija: aureliojuri.blogspot.com)

Ali ni bilo umeščanje tako aktualnih zapisov v časopisne rubrike Pisma bralcev nekakšen uredniški obvod, postopek, kako družbeno veljavo neželenega stališča pomanjšati na zasebno mnenje posameznika ter ga umakniti iz fokusa javne razprave, ne da bi se pri tem tvegala obtožba kratenja svobode javne besede in hkrati simptom stanja demokracije v družbi, posebej če to postane edini način, da pomembno stališče ali resnica doseže širšo javnost?

Naj vas povabim k branju teh objavljenih in neobjavljenih pisem na aureliojuri.blogspot.com
in zaključim z besedami Aurelia Jurija:

»Prihaja pa čas, ko se bodo vsi morali zarečenega kruha kar najesti.»

Alenka Sottler