OBTOŽUJEM

Kultura nastane in se zgradi kot zaporedje logičnih sekvenc, sestavljenih iz vprašanj in odgovorov, vendar se prekine, kadar se na določeno družbeno vprašanje ne odgovori pravilno, se ga pozabi, spregleda ali preprosto preskoči. Takrat se nit kulture pretrga in ta lahko celo propade. Na koncu morajo vsi državljani plačati ceno za napačne predpostavke. (kot na primer v Ukrajini). V takih primerih se je potrebno vrniti nazaj na izhodiščno vprašanje, najti boljši odgovor in če tudi ta ni pravi in če prej ne pride do propada, to vajo ponavljati vse dokler se ga ne najde, da se kultura lahko nadaljuje. A prvi korak in predpogoj za ponovno vzpostavitev prekinjene kulture, je prevzemanje odgovornosti ter odkrito priznanje lastnih napak.

Danes spet lahko spoznavamo kaj v družbi povzročijo napačni odgovori in odločitve ter tragične posledice, ki jim sledijo. Zanje nosijo odgovornost politiki, mediji in državljani, ki smo jim delegirali moč in tlakovali pot do oblasti skoraj vse od "osamosvojitve". 

OBTOŽUJEM

večino vodstev EU držav, da niso spodobna stopiti pred ljudi, priznati napako in reči:

"Z napačnimi odgovori na aktualna vprašanja časa smo: 

povzročili rast cen energije, inflacijo, zaigrali ugled in kredibilnost v svetu, uničili odnose z Rusijo, BRICS državami vključno z Afriko, pognali kupe denarja za orožje, pomagali razseliti in na bojiščih pobiti na tisoče mladih ljudi, povzročiti na tisoče invalidov, v prah sesuti vasi in mesta, kontaminirati naravo, s hipokrizijo in nesprejemljivo toleranco ter s paktiranjem s ZDA oblastjo omogočili divjaštvo Netanjahujevega režima, utrli pot genocidu v Gazi, zakockali prihodnost mladih v Evropi."

Slovenija je bila že enkrat v preteklosti v položaju, ko se je del njenih prebivalcev raje odločil za podporo fašizmu in Hitlerju kot za osvobodilni bolj. Prepričani so bili, da je komunizem hujša grožnja njenim prebivalcem kot fašizem z genocidi, pogromi, okupacijami, policijskimi urami, zasužnjevanjem, preselitvami in koncentracijskimi taborišči vred. A tok zgodovine je pokazal, da je bila ta odločitev usodno napačna. Vse, kar bi bilo potem potrebno storiti bi bilo, napako priznati. A to se do danes ni zgodilo, ravno nasprotno in skregano z realnostjo. Okrepila so se prizadevanja da se boj z ramo ob rami s fašizmom prikazuje pozitivno kot edino možno alternativo komunizmu in od tu izhaja večina naše patologije. Zdaj podoben proces bega pred odgovornostjo lahko opazujemo na ravni EU:

Je še čas za popravni izpit? Bomo imeli dovolj poguma, da si nalijemo čistega vina, se vrnemo k izhodiščnim vprašanjem in iskanjem pravih odgovorov ali pa se bo nit kulture dokončno pretrgala, se sprašujem?

                                                                                                                               

                                                                                                                           Alenka Sottler