MINIMALNI DODATKI ZA ZASLUŽNE UMETNIKE - MAKSIMALNE PLAČE ZA PRIMITIVIZEM
Za začetek svetujem, naj ljudje pogledajo poslansko delo, ki ga opravlja Zvonko Černač in njemu podobni politiki, ki mislijo, da je zavzemanje za ukinitev dodatkov tiste vrste politično delo, ki si zasluži malodane najvišjo plačo. (za take vrste poslansko delo je izhodiščna plača 7.600€ do 8.000€) Naj pogledajo plače strežnic, umetnic ali umetnikov, medicinskih sester, osebnih asistentov, rejnic, prekarnih delavcev, trgovk, samozaposlenih in mnoge drugih v podplačanih dejavnostih in naj pretehtajo in si odgovore na preprosto vprašanje. Delo koga od teh bi najlažje pogrešali in komu bi najprej lahko vzeli dodatek za zasluge?
Fotografija prikazuje, kako v praksi izgleda opravljanje skoraj najbolje plačanega dela v državi. Predstavlja postopek preusmerjanje jeze javnosti iz lastne krivde za nesposobno vodenje na dežurne krivce oziroma grešne kozle, tokrat zaslužne umetnike. Za večjo prepričjivost izvedbe postopka preusmeritve krivde je zaželjeno, da se oseba še dodatno opremi z šokantnim vizualnim materialnim dokazom. Koliko poslanec za težko delo, pri katerem je potrebno napenjati možgane, brskati po najbolj šokantnih fotografijah moderne umetnosti in jih fotokopirati zasluži, lahko pogledate na fotografiji plačne lestvice. S tem postopkom se torej pred javnostjo izognete krivdi, operete lastno rit in poskrbite za ponovno izvolitev na zagotovoljeno dobro plačano delovno mesto. Kakšna sramotno početje!
Odličen članek na temo referenduma za zaslužne umetnike je v najnovejši Sobotni prilogi častnika DELO napisala Mojca Kumerdej tu:
Maja Smrekar pobira nagrade, stranka SDS pa jo zlorablja kot emblem domnevno
privilegiranih slovenskih umetnikov. https://www.delo.si/sobotna-priloga/ko-slisim-besedo-kultura-na-svojem-browningu-sprostim-varovalko
Na koncu pa se je vprašala, zakaj večina umetnikov in kulturnikov presenetljivo molči?
REKLAMNA KAMPANIJA STRANKE SDS JE ZAME TUDI POGROM NAD ŽENSKAMI UMETNICAMI IN ŽENSKAMI NASPLOH!
***
NI JE ŠE BILO PRAVE UMETNOSTI, KI NE BI PRETRESLA USTALJENA PREPRIČANJA, POKAZALA NA PREDSODKE, NEŽIVLJENSKE DOGME, ZASTAVLJALA IZZIVALNA VPRAŠANAJA DRUŽBI IN GOVORILA RESNICO O SEBI, DRUŽBI IN ČASU V KATEREM ŽIVIMO.
Kaj mi govori fotografija noseče ženske umetnice - Simone Semenič, ovite v slovensko zastavo? Z njo mi Simona govori resnico o sebi, o svojem statusu slovenske umetnice, izpostavljene v negotovem prekarnem statusu pred porodom v najranljivejšem obdobju ženske in govori mi o nacionalizmu, s katerim si v mlada umetnica in bodoča mama v življenju ne more prav nič pomagati.
***
Kaj mi govori delo Maje Smrekar?
Me kliče, da stopim čez dogme, opustimo predsodke, ponovno preprašam doslej veljavne resnice, da razmišljam o naši prihodnosti in z njo povezanimi vprašanji. Hej, in Maji je res uspelo izzvati predsodke! Če samo pomislim, kako samo se je cel trop besnih moških zakadil v njo!
KAKO SE UMETNICAM, KI SO ODŠLE "PREDALEČ", V DRUŽBI POREŽE KRILA
Ob tej referendumski kampanji SDS pa se sprašujem tudi, ali je naključje, da so na pranger postavili dve najbolj pogumni umetnici? Ali ni to tudi kompanija proti avtonomiji ženskega mišljenja? Ali je drznost v raziskovanju lahko samo privilegij moških? In ali ni to še eden od načinov, da se v družbi ženskam, ki so odšle "predaleč" poreže krila in se jih ustavi pri njihovi avtonomiji razmišljanja in iskanja boljših odgovorov za skupnost? Se s tem tudi Slovenija pridružuje naraščanju sodobnih čarovniških procesov na periferijah propadajočega neoliberalizma, o katerih govori izjemna profesorica politične filozofije, feministka in aktivistka Silvia Federici v nedavnem intervjuju:
Ali ni ta referendumska kampanja neke vrste sodoben slovenski čarovniški proces proti ženskam umetnicam, ženskam, ki so odšle "predaleč"? Sama občutim, da je! A kot kaže, akcij, ki so uperjene proti ženskam v naši družbi preprosto prepogosto ne zaznamo. Tako kot je zasnovana referendumska kampanja, po mojem mnenju neti nestrpnost do žensk, posebej do umetnic in delavk_cev v kulturi in bi jo morali prepovedati po 297. členu slovenske ustave, ki govori o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Da pa je tako netenje nestrpnosti plačano iz državnega proračuna, pa je višek cinizma.
"Kdor javno spodbuja ali
razpihuje sovaštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni,
verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem
stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti,
spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje
storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo
grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let."
Alenka Sottler
