VELJA JIM PRISLUHNITI

 SILVIA FEDERICI: O VOJNI IN SOCIALNI REPRODUKCIJI

JOTI BRAR: JE BILA RUSKA INTERVENCIJA REVOLUCIONARNO DEJANJE?

MIR SMO MI

 

Pismo javnosti ob mednarodnem dnevu miru: Mir smo mi

»Za mir se boriš – ne z orožjem, temveč z nepodkupljivostjo, vztrajnostjo, solidarnostjo in ljubeznijo.«  (Milica, Srbija, Pisma o vojnah in miru)    Na Mirovnem inštitutu smo letos v okviru akcije Živeti mir zbrali pisma 24 ljudi, ki so doživeli vojno. Prihajajo iz Palestine, Ukrajine, Ruande, Bosne in Hercegovine, Sirije, Sudana, Afganistana, Konga, Jemna in drugih držav. Avtorice in avtorji v svojih zapisih pripovedujejo o bolečih izgubah, ki jih je prineslo nasilje, in ob tem poudarjajo neprecenljivo vrednost miru. Ob 21. septembru, mednarodnem dnevu miru, povzemamo njihove misli, saj najbolje vedo, kako je živeti v vojni in kako se gradi mir.    Mir se ne zgodi sam od sebe. Zahteva trdo delo, prizadevanje za spravo in pravičnost ter dialog, ki vključuje vse glasove.  Ljubezen in sočutje sta temelj. Empatija in skrb za druge ustvarjata vezi, ki gradijo skupnosti.  Solidarnost povezuje. Mir je kolektiven proces, ki raste iz pravičnosti, medsebojne podpore in odpora proti vsakršnemu zatiranju.  Enakost prinaša varnost. Kjer imajo ženske in manjšine enake pravice ter soustvarjajo odločitve, se razvija resničen mir.  Znanje daje moč. Dostopno izobraževanje, spodbujanje nenasilja in spoštovanje različnosti zagotavljajo enake možnosti in temelje za sožitje.  Mirovništvo je pot v prihodnost. Kultura miru in nenasilja vodi v varnejši in pravičnejši svet.  Dialog gradi mostove. Premaguje predsodke, nacionalizme in zaprtost ter nas povezuje.   Nihče od avtoric in avtorjev ni zapisal, da mir zagotavljajo oboroževanje, nove tovarne orožja ali reklamiranje vojske v šolah. Nasprotno – njihova pričevanja jasno kažejo, da moč družbe ne merimo po orožju, temveč po sposobnosti graditi in ohranjati mir, po gospodarstvu, političnem ugledu, kulturi, umetnosti, pravičnosti in družbeni povezanosti.   Zato recimo ne oboroževanju in vojnam kot načinu reševanja političnih sporov. Recimo ne vsakršnemu nasilju. Zahtevajmo politiko, ki daje prednost diplomaciji, sodelovanju, razoroževanju in mirovnim rešitvam. Zahtevajmo, da se Slovenija in Evropska unija v besedah in dejanjih ravnata po načelih mirovništva.    Mir smo mi.    Hvaležni smo avtoricam in avtorjem pisem: Aber, Javanu, Juriju, Arleni, Abu Amri, Armandu, Divine, Anastasiji, Ayen, Mori, Jackie, Paymanu, Pacifique, Evi, Wafi, Emini, Nino, Lauri, Irene, Boru, Ebadu, Samar, Bave in Milici.    Mirovni inštitut  Pismo je bilo objavljeno na spletni strani Mirovnega inštituta na: https://www.mirovni-institut.si/pismo-javnosti-ob-mednarodnem-dnevu-miru-mir-smo-mi/

ARTWASHING

Festival Grounded 2025

https://grounded.si/

Artwashing je strateška uporaba umetnosti in kulture s strani vplivnih akterjev, kot so države, korporacije ali druge institucije, za čiščenje njihove javne podobe, odvračanje pozornosti od kršitev človekovih pravic ali legitimiranje neetičnega in nezakonitega ravnanja in dejanj. V zadnjem času je subtilno pokroviteljstvo prešlo k očitnemu piarju, s katerim korporacije kupujejo vidnost v progresivnih ali „underground“ kulturnih prostorih. Korporativne naložbe in sponzorstva se vse pogosteje uporabljajo za prikrivanje sodelovanja v vojnih zločinih, okupaciji ali uničevanju okolja. To ni le pranje podobe, temveč nadzor nad narativom, ki je še posebej učinkovit v kombinaciji z liberalnim, „apolitičnim“ znamčenjem kulturnih dogodkov, zlasti glasbenih festivalov. Kulturne platforme postajajo nosilci artwashinga, ki skrivajo uničujoče realnosti za polikano, živahno fasado ustvarjalnosti in zabave. S prevzemanjem festivalov, lastništvom založb, pridobivanjem platform za pretakanje glasbe korporacije, vpletene v prodajo orožja ali izkoriščanje fosilnih goriv, uporabljajo kulturo za čiščenje svoje javne podobe in izogibanje nadzoru. Ta dinamika sproža kritična vprašanja o etiki potrošnje in podpore v glasbeni industriji ter nas sili, da ponovno razmislimo, kako lahko uživanje v kulturi (ne)namerno ohranja sisteme nasilja in izkoriščanja. lede na to, da so skoraj vse večje glasbene platforme in festivali neposredno ali posredno povezani z industrijo, ki oborožuje Izrael ali pridobiva dobiček iz fosilnih goriv, kako lahko aktivisti in občinstvo rešijo težko dilemo, koga bojkotirati in, kar je še pomembneje, koga podpreti?

Panel bo sestavljen iz dveh ločenih pogovorov. V prvem bo Sabine Salame govorila o odporu, o razmerjih moči in o kolonialni dediščini v elektronski glasbi, o načinih odpora proti korporativnemu kolesju, ki določa njen ustroj, o pomenu kulture za oblikovanje medijskih narativov in razmejitvi odgovornosti za odločitve med umetnikom in njegovimi gospodarji. V drugem bo Stephiane Westbrook govorila o gibanju BDS, o njegovih metodologijah, strategijah in izbirah, pa tudi o širši umeščenosti BDS gibanja v prizadevanja za socialno pravičnost ter o transnacionalni solidarnosti med umetniki in občinstvom. Oba pogovora bo moderirala Nina Hudej, glasbena producentka in aktivistka.

Sodelujejo: Stephanie Westbrook, Sabine Salame, Nina Hudej

A NAM JE POVSEM ODPOVEDEL KOMPAS?

Tako imenovana Koalicija voljnih na čelu s Francijo, Nemčijo in Združenim Kraljestvom ter seveda z Natom in EU, se pripravlja na napotitev svojih vojska v Ukrajino, da bi ji zagotovili varnost ko bo, če bo enkrat z Rusijo sklenjen mir. Naj bi pripravljenost k sodelovanju izrazilo doslej 26 držav. Macron pričakuje še pozitivni odziv ZDA. Poročajo, naši, domači mediji, da bi naj v to privolil tudi  premier Golob, a da končne odločitve še ni. Seveda, saj mora sklep sprejeti vlada in ga nato potrditi še Državni zbor.

Moskva je že nekaj krat gospodom in damam, ki so si tovrstna varnostna jamstva za Ukrajini zamislili sporočila, da so zanjo nesprejemljiva, oziroma da napotitev tujih sil v državo, s katero se bojuje, ne pride v poštev. Odgovarja ji generalni sekretar Nata Mark Rutte, da o tem edina, ki ima pravico odločati je Ukrajina sama, kot suverena država, ki da na svojem ozemlju povabi lahko kogarkoli. Moj prvi odziv na to izjavo, ki sem ga postal na X-u je bil, če si Rutte misli, da ima prav, zakaj že danes ni Natovih sil v Ukrajini? Zelenski je vendarle več krat zaprosil za tovrstno pomoč potem ko je uvidel, da same dobave orožja njegovi vojski niso bile dovolj?

Toda, to kar snujejo te dni v evropskih prestolnicah prestopa akademsko razpravo o tem kdo ima in kdo nima pravice odločati o pogojih za dokončanje vojne v Ukrajini in o varnostnih jamstvih tako zanjo kot tudi za Rusijo. Ne pozabimo, da je bila prav zavrnitev s strani Zahoda Putinove zahteve po teh zagotovilih za Rusko federacijo med glavnimi sprožitelji vojne. To, kar beremo o namerah koalicije voljnih nas Evropejce že potiska v moro, ker njihova uresničitev pomeni korakanje v neposredni spopad z Rusijo, čemur smo se do sedaj izogibali. Te skrbi nič ne omilijo izjave Macrona, da sile ne bodo šle na samo fronto. Fronta v Ukrajini je povsod, g. Macron. Pa se sprašujem ali se snovalci te zamisli zavedajo kaj počno'? So pozabili da se agresija 24.2.2022 zgodila predvsem zato, ker je Ukrajina nameravala vstopili v Nato in Nato ji je odpiral vrata? So preslišali kaj je Putin jasno povedal tudi Trumpu, da bo možno skleniti mir, ko bodo odpravljeni osnovni razlogi teka konflikta? Če se je Rusija šla to krvavo avanturo, zanjo žrtvovala na stotine tisoče vojakov, poleg ugleda in marsičesa še, zato, da zveza Nato ne bi preko ukrajinskega članstva prispela do njenih jugozahodnih meja, po kateri logiki, naj bi v to sedaj privolila?... Trdim, da niti v zameno za formalno ozemeljsko koncesijo Krima in Donbasa. Pod temi pogoji, še zlasti, če bi jim pritrdil ameriški predsednik, ki pa je že pojasnil, da svojih vojakov ne bo napotil v Ukrajino, mirovnih pogovorov ne bo. Kri po tekla dalje, z ukrajinske-rusko pomešana tokrat tudi evropska. 

In berem še, da sta sodelovanju z živo silo tudi Italija in Poljska že rekli NE, da pa tu zraven Slovenije ni, oz. da bi naj Golob že bil načeloma ZA. Pisal sem mu, v vednost predsednici Republike, predsednici parlamenta, zunanji ministrici in ministru za obrambo, in ga pozval k temu, da kolegom v Bruslju in ostalih evropskih prestolnicah odpre oči na neuresničljivost njihovih želja in na to kar utegne zagotovo slediti, če bi nanje vseeno vztrajali. Predvsem pa ga s tem javnim zapisom še enkrat pozivam, da Slovenijo čimprej umakne iz te »koalicije norcev«, ki nam utegne zakuhati globalno vojno, ki ne bo le konvencionalna. Morda, če nas ne bo zraven, se nam posreči, da jo preživimo.

Edina možna rešitev za varnostna jamstva Ukrajini in Rusiji so Modre čelade z mandatom VS, iz članic OZN ki se pri ruskem-ukrajinskem spopadu niso postavile na nobeno stran. Dajmo se že enkrat s tem sprijazniti! Zahod pa naj zbere denar za obnovo Ukrajine. Evropa, to kar bi morala storiti, da bi do vojne ne prišlo ali da bi z njo čimprej končali, je že zdavnaj zamudila!

                                                                                                                                                 

              Aurelio Juri

            Koper, 5.9.2025