NE NATO!

 

Predlog o Referendumu o izstopu iz NATA ni bil še dobro izrečen, že se je na RTVSLO začela kampanja proti izstopu iz NATA. Da nam ne bi niti slučajno padlo na pamet, da gremo ven iz NATA. Različni analitiki, ki jih na RTVSLO kličejo pred občinstvo, pa se niti ne dotaknejo resničnih problemov, zakaj ne NATO! Razkorak med tem, kaj želijo in zahtevajo na ulicah Evropejci in kaj počno in načrtujejo elite, je vse večji. Azijski model, ki kombinira plansko vodenje in privatno pobudo je uspešnješi od neoliberalnega individualizma in pred našimi očmi se Ameriški imperij dobesedno sesipa v prah.

V danih razmerah se je pakta NATO polastila in si ga za svoje interese podredila liberalno imperialna elita, ki želi rešiti svoj ogrožen dominantni položaj v svetu.  Milijardne ukrepe sprejema ad hoc, preko noči, brez demokratične razprave in brez konsenza širše javnosti. S takim ravnanjem je zapravila ves  ugled Evrope in porušila vse demokratične standarde. Po drugi strani pa se ta ista elita brez hrbtenice v imenu Evropejcev plazi pred avtokratom Trumpom - zločincem, ki izganja tuje delavce, se brati z oligarhi in Netanyahujem, omogoča genocid, grozi Grenlandiji in Panami in brez povoda napade suvereno državo. Z našimi sredstvi za obrambo želi tako kupiti Trumpovo zavezništvo in si tako zagotoviti stalno financiranje in živo silo za nadaljevanje vojne v Ukrajini in vojaški spopad z Rusijo. Za kar nima  nobenega mandata s strani Evropskih državljanov, ki večinsko zahtevajo mir in ustavitev genocida v Gazi in vojne v Ukrajini. "Trumpov načrt pa je iz umirajoče Evrope prek prodaje plina in orožja izsesatu zadnje kaplje krvi." (Jože P. Damijan)

Zato je vsakršno financiranje NATA v danih razmerah, kot bi naši ljudje skupaj z ostalimi Evropejci financirali lastno pogubo.

Koliko pa je tem mrhovinarjem brez morale do ljudi, pa vidimo tako v Ukrajini kot v Gazi in še kje. Če bi izstopili iz NATA, bi gotovo morali v danih razmerah organizirati neke vrste samoobrambo, najbolje teritorialno obrambo, tudi zaradi grozečih podnebnih sprememb.
A na RTVSLO je bilo rečeno, da je organiziranje lastne obrambe najdražje. Pa je res tako? Gotovo je polkovnik Miloš Šonc najbolj kompetentna oseba, da nam odgovori na to vprašanje.

»Kar pa se tiče financ za obrambo oz iroma višine sredstev namenjenih za nujno obrambo, je najdražja oziroma najvišja vedno obramba, ki je sploh ni, ali pa tista, ki ti jo zagotavljajo drugi.« je povedal.

Tistim pa, ki še vedno gojijo iluzijo, da je EU hkrati tudi garancija za pravične meje. Mi smo že enkrat pričakovali, da bo EU podprla in zaščitila naše pravice pri postavljanju meje v Piranskem zalivu, a smo se grdo opekli in spoznali, da nas EU ni in nas ne bo ščitila.

Ob tem se sprašujem, kako je mogoče, da so na RTVSLO tako enotni pri zagovarjanju NATA in se sedaj celo sramujejo sprejetega Referenduma o višini sredstev za oboroževanje in napovedanega Referenduma o izstopu iz NATA, namesto da bi bili ponosni nanju.
Edini odgovor, ki se ponuja je ta, da se sami imajo za elito. Koliko v resnici pa to so, bodo spoznali žal šele tisti trenutek, ko bodo njihovi otroci vpoklicani na fronto.

                                                          

                                                                                                          Alenka Sottler

Kdo nas bo branil?

Moj oče se je leta 1941 ob okupaciji Slovenije oz. razpadu Kraljevine Jugoslavije opredelil za Osvobodilno fronto in partizanski boj ter svobodo. Tudi sam sem se v letih 1990 in 1991 odločil za drugačno domovino kot je bila v okviru tedanje SFRJ, ki je razpadala po nacionalnih, ekonomskih, finančnih, pravnih, vojaško obrambnih, kulturnih, zgodovinskih, športnih in sploh obče človeških šivih. Če bi oba tako preračunavala lastne koristi, nevarnosti in posledice za vse okoli sebe, kot to delajo danes nekateri politiki in njihovi vestni podporniki, potem se verjetno nikoli ne bi odločil za nekatera dejanja, ki so presegala ozek osebni interes.

To mi je prišlo na misel, ko spremljam vse silne razprave, ki pravzaprav to sploh niso. Gre za razne pomembneže od politike, do akademskih krogov in seveda novinarstva. Takšne »razprave« so bile po zadnjem glasovanju »nenačelne koalicije« v parlamentu glede referenduma o stroških Nata. Seveda je takoj, že po eni uri, sledila hitra »demokratična« »reakcija« užaljenega predsednika vlade dr. Roberta Goloba na spletu o »nasprotnem referendumu glede izstopa iz Nata.« Hkrati se je razvila živahna razprava vseh presenečenih natofilov. Bolj gre sicer za vseznalsko in vehementno vsiljevanje svojih stališč, kot za kakšno resno debato.

In večni ter neuničljivi Janez Janša je zopet v središču pozornosti. Ne samo v Državnem zboru, kjer s predstavniki SDS ne reče nič, ampak tudi z obiskom ustaškega pevca Thomsona v Zagrebu.

Postavlja pa se »bistveno« vprašanje. Ja, kdo nas bo pa branil, če nas napadejo »sovražni« Rusi, Kitajci, ali pa po novem – Islandija, Panama, tudi zavezniki in prijatelji Američani? Zaskrbljena predsednica države se še sprašuje, kaj si bodo pa mislili v tujini o nas? Sicer pa velja, da »ni nobene vojaške nevarnosti« za Slovenijo, kar sicer dobro vemo iz naše vojne zgodovine in ob vseh grobovih na naših tleh.

Seveda se v debati takoj javijo bivši premier dr. Miro Cerar, ki ima izkušnje s postavljanjem žice na južni meji ter »človekoljubno« azilno politiko, pa drug premier in obrambni minister Marjan Šarec, ki ima sicer drugačne gasilsko obrambne izkušnje ter v Bruslju zagovarja višanje vojaških stroškov. Tudi dežurna svetovalka in vneta zagovornica Nata dr. Jelena Juvan, ki verjetno ni videla puške, se pa seveda spozna na vsa dogajanja na številnih frontah ter zagovarja varnost miru s povečanjem števila orožja in denarja zanj, je seveda obvezna stalnica na TV. Nikakor ne sme izostati tudi dr. Vladimir Prebilič, ki vseznalsko poudarja »umirjanje žogice« ter treznost postopanja. Da ja ne bi ostali brez Nata.

Verjetno nas bodo »branili« močnejši sosedje. Recimo Italijani v trilateralni brigadi skupaj z Madžari. Morda do Rapalske meje ali pa Madžari na SV do Mure. Ali pa Hrvati, če pošljejo Thomsona in njegove privržence v črnih uniformah. No, morda tudi Avstrijci ali Nemci tja nekje do severnega dela Save. V himni Koroške imajo že »dobro« osnovo. Ti slednji seveda šele po ratifikaciji ADP s strani Rusije.

Skratka, živimo v »idealnem svetu in na nekonfliktnem mestu,« kjer so največja nevarnost begunci iz vojnih območij in lastna zadrtost ter podrepnost tujcem.

In ne morem pozabiti trenutka pred vstopom v vojaško organizacijo Nato, ko je nek visoko rangiran častnik Generalštaba SV v Perryjevi dvorani pred večjim številom navzočih vprašal tri tuje oficirje Nata, kdo nas bo branil v primeru napada in kako je z obrambnimi načrti.

V zadregi so se spogledovali, potem pa je eden od njih odgovoril, da je obramba države pač stvar in odgovornost vsake države posebej. 

Vsekakor odgovor ne samo za vojaške učbenike, tudi za kakšnega današnjega akademika in politika, ki slabo pozna zgodovino. Moram pa pošteno povedati, da me je bilo sram, ker je navedeni sploh postavil takšno vprašanje. No, pa tudi glede mnogih današnjih stališč in ravnanj me je sram.

Miloš Šonc

Grosuplje

Torek, 8. 7. 2025 ob 7.00 zv    

NATO da, NATO ne?!

Zgodovinski parlamentarni petek, 4. junija 2025. Nekoliko presenetljivo za vse politične akterje, to česar si največja parlamentarna stranka, Svoboda, ni želela - razpis posvetovalnega referenduma o višanju obrambnih izdatkov iz 2 na 3% BDPja do leta 2030, ki ga je bila predlagala Levica s podporo SDja - je bil izglasovan. Glasove je prispevala opozicijska SDS, da bi vnesla razdor v koaliciji ter posledično izsilila padec vlade in razpis predčasnih volitev. A slednje se ni zgodilo, vsaj še ne, je pa premier Golob vrnil nekako udarec z napovedjo referenduma tudi o samem članstvu v Nato. Jah, super kontra udarec, sem pomislil. Kar naenkrat priložnost h kateri pozivamo že vrsto let mirovniki, prepričani, da bi Slovenija živela bolje, varneje in ponosneje izven te druščine, kot nevtralna ali neuvrščena članica mednarodne skupnosti. In zamisli predsednika vlade ter Svobode sta seveda tako Levica kot SD veselo prikimali. Že takoj, po tem za fanse Nata posebej šokantnem dnevu, so se le ti oglasili, češ da se je šla politika neodgovornega početja. Med prvimi sam vodja SDS Janez Janša, ki se je čutil poklicanega ta del javnosti pomiriti s pojasnilom, da njegovi poslanke in poslanci niso bili nič hudega zagrešili ker je govora o le posvetovalnih in torej ne-zavezujočih referendumih, in da sploh za razveljavitev takega članstva je potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, ki je ni. Nič bat, ostali bomo v Natu – njegovo sporočilo – karkoli bodo rekli ljudje. In, žal, ima prav, a ne glede na to, bo zanimivo in poučno za vse, vedeti kaj si vendarle državljanke in državljani Republike Slovenije mislijo o tem članstvu, po 22 letih vstopa vanj, ob bistveno spremenjenih geopolitičnih in geostrateških okoliščinah. Finci in Švedi, so recimo lani opustili tradicionalno, dolgoletno nevtralnost in vstopili v to zvezo – efekt Rusija nad Ukrajino -, medtem ko o tem še ne razmišljajo Švicarji, Avstrijci in Irci, navkljub vsemu trudu, ki ga vlagajo vodilni Nata in EU ter najmočnejših članic, od Rutteja, do Leynove, od Merza do Kallasove, Macrona in Tuska, da bi Evropejke in Evropejce prepričali, da njihovi varnosti, njihovim vrednotam, demokraciji, življenjskemu slogu in prihodnosti, grozi Rusija in da je zato nujno da zavezništvo še okrepimo. Oglasila se je danes še predsednica Republike, Pirc Musarjeva, s pozivom vsem, da naj si »Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti, politika pa da se naj pogovori in naj ne bo pri tako pomembnih temah na različnih bregovih«. Komu leti očitek, gospa predsednica? Razumem da Levici in SDju, pa tudi SDSu, ker so izglasovali razpis referenduma. Sicer med resnejšimi odzivi tudi dr. Jelene Juvan, predstojnice katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, s trditvami, ki terjajo malce bolj prepričljivo pojasnjevanje. "Zdi se – tako Juvanova - kakor da bi se vrnili v leto 2003, ko smo imeli referendum za članstvo v Natu, ko se je veliko govorilo tudi o drugih alternativah, ampak nikoli ni bilo jasno predstavljeno, kaj te druge alternative sploh lahko prinašajo, kaj je v danih varnostnih razmerah na evropski celini globalno sploh alternativa Natu.« No, spoštovana gospa, bodimo odkriti. 2003 ste bila kot mlada raziskovalka pravkar sprejeta na FDV in ste verjetno pozabila, ali takrat niste bila dovolj pozorna, da so bile vse parlamentarne stranke, od Drnovškove liberalnodemokratske, preko Pahorjeve Združene liste socialnih demokratov, do Janševe SDS, da ne naštejem vseh, poenotene pri zagovarjanju enega samega, skupnega referenduma z dvema vprašanjema: »Ali smo za vstop v Evropsko unijo« ter ločeno, ali naj »si zagotovimo nacionalno varnost tudi znotraj zveze Nato«?!, ter enega samega DA obema povezavama. Ljudstvo je bilo že vnaprej skorajda prisiljeno v ta DA. Predsednik parlamenta Pahor, ki bi naj bil najbolj nevtralen, spoštljiv do slehernega mnenja, je pri iskanju najbolj primerne formulacije obeh referendumskih vprašanj izjavil: »Taka mora biti, da ne bo v nobenem primeru ogrožala našega vstopa v Nato in EU!« S tem hočem povedati, da prave razprave o tem ni bilo, o alternativah Natu se ni govorilo skoraj nič, razen posameznih medklicih bolj redkih dvomljivcih v ta korak. Sam sem znotraj Socialnih demokratov zastopal vstop v EU, ne pa v Natu in to argumentiral v enajstih alinejah. Ko bo priložnost jih bom citiral, pa naj si bralec ustvari vtis ali so danes enako ali še bolj aktualne. Spregovoril sem tudi o alternativah… v statusih Irske, Avstrije, Švice, Švedske in Finske. Tu mi bo Juvanova lahko takoj opomnila, da sta se celo Švedska in Finska, državi z dolgoletno nevtralnostjo, lani odločili stopiti v Nato. Res je. Rusofobija vodilnih evropskih elit je učinkovala. So pa ohranile nevtralnost Švica, Avstrija, Irska in Malta. In tu znova naletim na izjavo ge. Juvan, ki ne priča kaj veliko o njeni strokovnosti. »Resnično upam, da nekdo od teh, ki nasprotujejo članstvu in pozivajo k izstopu, ne mislijo, da bo potem tri odstotke ali pa pet odstotkov BDP-ja za obrambo dovolj. Ne bo, ampak bo vse skupaj še bistveno dražje,". A res? Pa nam pojasnite, prosim, kako to, da je Avstrija s svojim obrambnim budžetom trenutno pri niti 1% BDPja in ga namerava dvigniti na 1,5% do 2030, medtem ko je Švica še bolj skromna, trenutno pri 0,8% s ciljem do 2030 na 1,1%? Zaenkrat le tole. Ne dvomim, da bo še veliko priložnosti, da soočimo argumente.
Aurelio Juri
Koper, 5.7.2025