https://sarajevofest.com/en/events/tomaz-mastnak-modern-technologies-have-created-a-new-form-of-enslavement-of-the-working-class/Objavljam nekaj poudarkov iz eseja Tomaža Mastnaka z naslovom Liberalizem, fašizem, neoliberalizem objavljenega v DISENZU, ki ga lahko v celoti preberete na:
https://www.disenz.net/liberalizem-fasizem-neoliberalizem/
"Neoliberalizem je očitno na precej slabem glasu. Še vedno ima veliko politično moč, intelektualno pa je diskreditiran. V resnici je tudi politično diskreditiran, a diskreditirana politika se še trdno oklepa oblasti. Raje bo pustila, da vse propade, kot dopustila, da pade. Liberalizem pa se diskreditaciji izmika. Videti je, kot da nima ničesar opraviti z neoliberalizmom. Še več, vrnitev k liberalizmu – morda bi lahko rekli tudi h »klasičnemu liberalizmu« – utegne kdo celo prikazati kot rešitev pred neoliberalizmom. Kako je to mogoče?"
"Če neoliberalizem razumemo le kot odgovor kapitalizma na padanje profitne stopnje na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kakor so ga razumele marksistične kritike, skoraj nujno prezremo njegov totalizem, njegovo polaščanje vseh sfer človeške dejavnosti, vseobsežno transformiranje družbenega življenja. Michel Foucault je bil verjetno prvi, ki je v predavanjih, ki jih je imel leta 1979 na Collège de France, sistematično opozoril na sistemsko spremembo, ki jo je prinesel neoliberalizem."
"Nanjo se opira Wendy Brown*, ko definira neoliberalizem kot »vladajočo racionalnost, ki na zelo specifičen način ekonomizira vse: človeška bitja postanejo tržni dejavniki in nič drugega kot to, vsa področja dejavnosti veljajo za trg in vsaka entiteta (naj bo javna ali zasebna, naj bo oseba, poslovna enota ali država) je vodena kot podjetje. Pomembno pri tem je, da tu ne gre zgolj za to, da se poblagovljenje in monetarizacija razširita vsepovsod – to je stari marksistični prikaz kapitalske transformacije vsakdanjega življenja. Neoliberalizem skonstruira tudi sfere, ki ne proizvajajo bogastva – denimo učenje, zmenke ali rekreacijo – v tržnih pojmih, jih izpostavi tržnim meritvam in jim vlada s tržnimi tehnikami in praksami. In najpomembneje, ljudi postavi kot človeški kapital, ki mora nenehno skrbeti za svojo sedanjo in prihodnjo vrednost.«
"Ker je bila ekonomija integrirana kot vodilna ali dominantna logika neoliberalističnega projekta, se neoliberalizem kaže kot vseobsežna ekonomizacija, ne nazadnje kot ekonomizacija delovanja demokracije, in kot takega ga kontrastirajo s »klasičnim ekonomskim liberalizmom«.
"Če beremo neoliberalizem kot prevladanje ekonomskega človeka nad političnim, imamo dobre možnosti, da bomo prezrli novo artikulacijo sinteze politike in ekonomije, ki jo je proizvedel neoliberalizem, sinteze, na kateri stoji in ki ga žene naprej. Napredku ni konca. Kar se kaže kot prevladanje ekonomskega človeka nad političnim človekom, je v resnici radikalna politika. Radikalnost te politike je v tem, da izloča ljudstvo iz politike. Depolitizacija ljudstva ni konec politike, temveč je politični poraz ljudstva. Je zmaga politike brez ljudstva in proti ljudstvu. Ideološka hegemonija neoliberalizma je tako močna, da prepričljivo denuncira poskuse ljudstva, da bi si vrnilo vsaj nekaj besede v politiki, kot »populizem«, še več, lahko si celo privošči, da to denunciranje v glavnem prepusti politični levici. Še več, medtem ko neoliberalistični centri ali omrežja moči upodabljajo sami sebe kot politiko, mobilizirajo ljudstvo, da upodablja demokracijo. Demokracija je iz politične reprezentacije ljudstva postala upodabljanje, ki ga izvaja ljudstvo, ne da bi bilo reprezentirano."
*prof. Wendy Brown
Kako neoliberalizem ogroža demokracijo
Neoliberalizem, opozarja profesorica Wendy Brown, je ustvaril način razmišljanja, v katerem so ljudje zreducirani na svojo ekonomsko vrednost in dejavnost, v katerem so vsa področja človeške dejavnosti obravnavana kot trgi, institucije, vključno z državo, pa se vse bolj upravljajo, kot da bi bile korporacije. Ta logika se uporablja celo za dejavnosti, ki nimajo nobene zveze z ustvarjanjem bogastva, kot so izobraževanje, zmenki ali telesna vadba, ki se vse bolj urejajo po tržnih pravilih. V tem sistemu se ljudje obravnavajo kot enote človeškega kapitala, ki morajo nenehno skrbeti za svojo sedanjo in prihodnjo vrednost.
Radikalna politična filozofinja našega časa ponuja uničujočo kritiko načina, kako je neoliberalizem izvotlil demokracijo
Nekaj besed o knjigi Wendy Brown Undoing the Demos: Neoliberalism’s Stealth Revolution (Zone Books, 2015). Prednost te knjige je, da neoliberalizem razume kot več kot le ekonomsko doktrino. Je vladajoča racionalnost/ totalnost, ki se širi po celotnem družbenem telesu in preoblikuje države in posameznike v podobe podjetij, s čimer izpodriva podobo človeka kot državljana, ki je nepogrešljiva za demokracijo. Navdihnjena s Foucaultom in teorijo vladanja ga razume kot racionalnost, ki preoblikuje vsa človeška področja – od izobraževanja do zmenkov in družbenih medijev –, tako da postanejo »okvirjena in merjena z gospodarskimi izrazi in merili, tudi če ta področja niso neposredno monetizirana.« Neoliberalizem, ki nadomešča pojme, kot so državljan, politična javna sfera in demokracija sama, s tržnimi izrazi, postaja „globoko destruktiven za bistvo in prihodnost demokracije” .Dober primer novih praks samo investiranja in privabljanja vlagateljev je univerza. Univerze se spreminjajo v podjetja, ki zadovoljujejo potrebe potrošnikov in vlagateljev, pri tem pa pozabljajo na svojo vlogo ponudnikov javnega visokošolskega izobraževanja za državljane. Znanstveniki morajo biti podjetni in razumeti vlaganja, medtem ko se od študentov pričakuje, da se osredotočajo predvsem na povečanje svojega človeškega kapitala. Brownova analiza zagotavlja teoretična orodja, potrebna za razumevanje današnje potrebe posameznika po neprestanem, kompulzivnem samo investiranju.
___________________
Opozarjam pa še na nekoliko starejši intervju s Tomažem Mastankom v Sarajevu, 11. decembera, 2021
Tomaž Mastnak govori o vlogi, ki jo imajo družbena omrežja in internet v političnem nadzoru družbe, in o tem, kako je nekaj, kar bi moralo pripeljati do večje informiranosti in preglednosti v svetu, postalo smrtonosno orožje v rokah elit za manipulacijo čustev in izbir množic.


Ni komentarjev:
Objavite komentar