sobota, 23. oktober 2021

»DRUŽENJE JE ZA NAMI«

Druženje je za nami in tole sta že prvi dve fotografiji

Še dopoldne so deževala številna opravičila in kazalo je, da bo naše druženje padlo v vodo. A potem se nas je nabralo toliko, da smo komaj našli vse stole in naše razpoloženje je raslo. Ob kar treh tortah, kitajskem čaju in šampanjcu smo debatirali o aktualnem času, se seznanili z verzi Andreja Rozmana Roze, ki jih je napisal na pobudo Kreativnega razreda za novo ekološko verzijo Ježkove Cince Marince in prvič poizkusili odlično kitajsko sladico. Čisto na koncu pa smo sklenili, da želimo nadaljevati in se od sedaj dalje dobivamo v SEM-u tudi vsak petek ob 17h po načelu, kdor pride pride, začenši s petkom, 12. novembra. Pridite in pomagajte soustvariti kontinuiteto druženja tudi vi.

foto Jože Primožič










foto Matjaž Stopar:




»NE VIDIM DRUGE POTI, KOT DA SE SPET ZAČNEMO FIZIČNO DRUŽITI«

»Mehurčkov je vedno več in so vse bolj izolirani, ljudje v njih pa agresivni do tistih v sosednjem mehurčku. Kar se dogaja na spletu se potem materializira na ulicah. V obliki protestov. To je rezultat življenja covidskega človeka, homo covidensisa., ki je večino časa zaprt med štirimi stenami in živi pred zaslonom, brez fizičnega dostopa do ustanov, kjer se lahko fizično sreča z drugimi in vsaj nekoliko spremeni svoje mnenje. Omrežja nas dejansko radikalizirajo, to pa je po volji drugi podvrsti novega človeka, Harari mu prvi homo deus: Gre za svetovno elito, peščico bogatašev, ki jim načelo deli in vladaj zelo ustreza. Ljudem, ki živijo od naših podatkov, je v interesu, da smo zaprti, čim dlje pred ekrani in imamo čim več medsebojnih nesoglasij«

dr. Dan Podjed


 

ponedeljek, 18. oktober 2021

TOMAŽ MASTNAK

INTERVJU: DR. TOMAŽ MASTNAK

z dr. Mastnakom se je pogovarjala Vesna Horvat

Gost oddaje Intervju bo dr. Tomaž Mastnak, sociolog, raziskovalec, predavatelj in publicist, avtor številnih knjig s področja zgodovine politične in družbene misli. Med zadnjimi sta izšli Črna internacionala in Liberalizem, fašizem, neoliberalizem. V nekdanji Jugoslaviji je bil sodno preganjan zaradi svojih člankov, sodeloval je v civilnodružbenih gibanjih osemdesetih let. Nekaj desetletij je predaval na ameriških univerzah, nazadnje na eni najuglednejših – na Princetonu. Intervju si oglejte tu:

















Sicer pa Tomaž prav te dni praznuje svoj 68. rojstni dan. Ob tej priliki mu voščimo vse najboljše!
p.s

Objavljamo tudi polemični odgovor zgodovinarke dr. Mateje Ratej na nekatere misli dr .Tomaža Mastnaka v VEČERU na https://www.vecer.com/vecerplus/pogledi/polemika-mastnak-je-prvi-dvom-spremenil-v-politicno-stalisce-pri-cemer-je-vzel-za-talca-domaco-znanstveno-skupnost-10256893




sobota, 16. oktober 2021

ANDREJ ROZMAN ROZA

CINCA MARINCA KOT NOVA EKOLOŠKA HIMNA






Dovolj je cincanja! V imenu Kreativnega razreda sem zaprosila Andreja Rozmana Rozo, da nam za znano pesem CINCA MARINCA napiše novo, ekološko besedilo. Menda gre izvorno za angleško narodno pesem Rosemary Lane, a je bila leta 1945 predelna v pesem z naslovom Bell Bottom Trousers in dosegla nesluteno popularnost in številne predelave po vsem svetu. Ena od njih je tudi Ježkova Cinca Marinca. Na moje presenečenje je Roza pesem res hitro napisal in jo takole pokomentiral:

»Seveda, uporabil sem strukturo originalne pesmi https://www.youtube.com/watch?v=Sy7mwe7VOeM, pa še češka verzija https://www.youtube.com/watch?v=ZAa9DPE3QTI zato ima prva kitica štiri verze in ne dva, kot pri Ježku.«

Roza je dodal še originalno in češko verzijo te pesmi, ki sta obe zelo zabavni in mislim, da je prav humor tisto, kar potrebujemo ta trenutek. Roza, najlepša hvala! S to objavo dajemo Rozino besedilo na razpolago javnosti. Zdaj lahko le upamo na pomoč glasbenikov, da bosta z njihovo glasbeno spremljavo besedilo in pesem znova zaživela in nas pomagala utiriti v bolj konstruktivno, ekološko smer. 



Andrej Rozman Roza

CINCA MARINCA 2021



Svet, na kerga je pršou, biu je tko razvit,

da človeku ni blo treba sammu nč nardit,

zato tud on od mladih nog skor ni rabu nog,

ampak glasno je smradiu z mopedom naokrog.


Cinca Marinca ta je zoper nas,

ker najrajši noč in dan prtiskal bi na gas.

Cinca Marinca ta že ni taprav,

ker lastenmu okolju povzroča kup težav.


Cinca Marinca ...


Ko je zrastu, mislu je, da ugleden je gospod,

le če ima bleščeč nov avto in pride z njim povsod.

Ker je rabu dnarja dost, je šou u kriminal

in vozu sode polne strupov v brezna kraških jam.


Cinca Marinca …


Da svojo hišo je ogreu, kuru je krkol,

da mu iz raufnka smdel je daleč naokol.

Ker mu važn je le to, da njemu je toplo

in da ga ogrevanje bi čim cenej pršlo.


Cinca Marinca ...

A CINCA MARINCA, ČE HOČMO PREŽIVET

SE ZAČNIMO KONČN ŽE BRIGAT ZA PLANET!




torek, 5. oktober 2021

GROZLJIVKA V LJUBLJANI
PROST LOV NA PROTESTNIKE

"V dneh, ko zaradi pandemije umiranje pet, šest ljudi na dan, ljudje protestirajo zaradi ukrepov, ki naj bi ustavili umiranje. Na prvi pogled se zdi ta paradoks znak družbene blaznosti." zapiše Ali Žerdin v rubriki Tema dneva v DELU, dne 7. oktobra 2021. Če sama prav razumem, dajejo sredini protestniki na tehtnico vse tiste škodljive posledice, ki pa nastanejo na necovid področjih zaradi ukrepov in te imajo za stavkajoče večjo težo.
Vtis je, da pogoj PTC združuje obe nasprotujoči se paradigmi, ki vsaka zase opozarjata na komplementaren referenčni okvir in ga sestavita v zadovoljiv kompromis. Kaže, da bi nasilne demonstracije vladi prišle (in so že prišle zelo prav), da z njimi opraviči stopnjevanje represije, s katero bi si olajšala obstanek na oblasti.
Zato za nasilje ni prostora, a tudi za uporabo take represije in zaplinjevanja ne!

Kaj meni o torkovih demonstracija  dr. Andraž Teršek si preberite tu:



»To, kar si je privoščila in dovolila slovenska policija danes v Ljubljani in način, kako si je to privoščila in dovolila, je perverzno zločinsko.
A da ne bo nesporazuma:
prilastitev, zloraba in izraba mirnih zborovanj in srečevanj ljudi na ulici od točno določenih nekaterih, zlasti način, kako se je to storilo in se to zdaj počne, je sramota, žalost in beda patološko bolnega uma in duha;
ljudje, naši ljudje, državljanke in državljani, ljudstvo tega ne sme dovoliti – biti tako nalagano, pretentano, zlorabljeno, izrabljeno, izkoriščeno …, še enkrat več, znova in znova, z mnogoterih strani … ;
prozorno, res do konca prozorno (in pričakovano, predvideno, napovedano…) teatralni, premišljeni, načrtovani, zaigrani, odblefirani ulični “nastop” točno določenega nekoga danes v Ljubljani je … istovrstna zadeva; kronični problem (“prevzetnost” je premil izraz) zakompleksane infantilnosti in političnega (četudi “civilnega”) idiotizma, ki se v svoji pomanjkljivo pametni, a še vedno dovolj pretkani in prebrisani egotripni, patološko narcisoidni odvisnosti od ponujenih in privlačnih priložnosti za “režisersko, wannabe-‘voditeljsko’ nagovarjanje ljudi in usmerjanje njihovih ravnanj” (zanj in zanje, za take, je to zadeva neobvladljivega nagona, sle, strasti, želje, potrebe…; bolezen), hrani, polni praznino in poganja s samoprevaro, zlepljeno z odsotnostjo vsakršne zadrege, nelagodja, občutka slabe vesti… ob tovrstni kvazi- skrbi zase na račun drugih ljudi;
a tudi za to obstaja zdravilo – videti, razumeti in dojeti, za kaj gre, kaj se dogaja, zakaj nekdo počne točno nekaj – in se od takega početja obrniti stran;
kdor vsaj tega še vedno ne prepozna, ne vidi, ne razume, ne dojame – ta ima res zelo nizko raven sposobnosti videnja, slišanja, razumevanja in dojemanja. In bo težko, res težko razumel in dojel, kaj se ZARES dogaja in ZA KAJ ZARES GRE; pri vsem, kar je bilo, kar je in kar – najverjetneje, žal – še bo.
Od tu dalje bom ta večer molčal in sedel na tleh sobe, ob sveči, v več ur trajajoči tišini – v skriti, nevidni, nezabeleženi znak simbolnega poklona vsem tistim našim ljudem, ki so bili kljub svoji miroljubnosti (četudi upravičeno jezni, tudi upravičeno besni), dobri veri in plemenitim namenom politi, zaplinjeni, preganjani, provocirani, žaljeni, pretentani, izrabljeni, prestrašeni, upam, da ne tudi pretepeni … V upanju, da se je solzivec toliko polegel, da so se že lahko brez težav odpravili domov, ali pa kam drugam – celi in zdravi.«
ustavni sodnik dr. Andraž Teršek