UČENCI IMAJO LE ŠE ENO URO LIKOVNE VZGOJE NA TEDEN

Pismo likovnih pedagogov, ki ob mednarodnem dnevu kreativnosti opozarjajo na nedopustno krčenje predmeta likovana umetnost. Zahtevajo povečanje števila ur poučevanja likovne umetnosti in prevrednotenje ter dopolnitev vsebinskega dela predmeta glede na potrebe današnjega časa. 

_____________________________________________________________________________________________

Spoštovani,

ob 21. 4. - mednarodnem dnevu kreativnosti vam pišem v imenu članov Društva likovnih pedagogov LIKOVNOST.
Likovni pedagogi in člani Društva likovnih pedagogov LIKOVNOST že vrsto let opozarjamo na problem našega šolstva: premalo ur namenjenih za predmete, kjer otroci urijo svoje kreativno razmišljajo in svoje finomotorične spretnosti.
Z uvedbo devetletne osnovne šole so učencem od 6. do 9. razreda odvzeli po eno uro predmeta likovna umetnost (prej se je predmet imenoval likovna vzgoja). Tako imajo učenci od 6. do 9. razreda le po 1 uro likovne umetnosti na teden, kar znese 35 ur na leto, v 9. razredu le 32 ur na leto.Posledice premajhnega števila ur likovne umetnosti, ki jih likovni pedagogi opažamo pri učencih in učenkah, so:

· zmanjšane finomotorične sposobnosti, kar se kaže kot površnost, okornost in upočasnjenost pri ročnih spretnostih, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki drugih področij,

· slabše razvita domišljija,

· plitko in nezbrano opazovanje in videnje sveta okoli sebe,

· upad koncentracije in vztrajnosti za reševanje problemov,

· pomanjkljivo vživljanje v različne življenjske situacije,

· popačenje samopodobe,

· slabo razumevanje in ponotranjanje osnov likovnega jezika in otežena uporaba likovne  

  slovnice skozi likovno prakticiranje,

· učencem primanjkuje ustvarjalnega mišljenja, slabo povezujejo podatke z različnih učnih 

  področij med seboj (raziskava PISA, 2018, 2022),

· upadanje zanimanja za kulturo.

Zaradi pomembnosti likovne umetnosti in likovnega izražanja v vzgoji in izobraževanju in za razvoj posameznika pričakujemo in opozarjamo na nujnost vrnitve odvzetih ur likovne umetnosti v predmetnik. Likovno izražanje vpliva na kreativnost, razvija občutek za estetiko, spodbuja kritično mišljenje, vzgaja po etičnih načelih in oblikuje strpno ter odprto družbo ...
Ob prenovi učnih načrtov bi bilo prav, da se spremeni tudi predmetnik, ki bi otrokom namenil več ur predmeta likovna umetnost. O tem smo že pisali ministru za šolstvo, ministrici za kulturo, na Zavod republike Slovenije za šolstvo, kurikularni komisiji za prenovo učnih načrtov ..., a žal odgovornost za možnost prenove predmetnika prelagajo na druge.
Prav je, da vsak po svojih najboljših močeh širimo zavedanje o pomembnosti ustvarjalnega - kreativnega mišljenja, ki pomembno vpliva na zdrav razvoj otroka in mladostnika, pa tudi družbe kot celote.
Družba, ki omejuje dejavnosti, ki so povezane z ustvarjalnim mišljenjem in kreativnostjo, si dela nepopravljivo in trajno škodo.

ZAKAJ JE POMEMBNA LIKOVNA UMETNOST V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU PRENOVA UČNIH NAČRTOV ZA LIKOVNO UMETNOST ZAHTEVA SPREMEMBO PREDMETNIKA 

Današnji svet temelji na vizualnih podatkih in informacijah. Likovna in vizualna pismenost sta v času, ko sta slika in podoba v ospredju, še kako pomembni. V Sloveniji smo z manjšanjem števila ur učencem in dijakom odvzeli vpogled v likovne in vizualne kulture in zavrli likovno ustvarjanje. Prikrajšali smo jih za likovno izkušnjo, skozi katero bi lahko nevsiljivo urili finomotorične spretnosti in poglabljali tenkočutnost v doživljanju vizualne kulture in civilizacije, ki nas usodno zaznamuje.

1 Kljub velikim naporom strokovnjakov na likovnem področju (Butina, Muhovič, Frelih, Tacol …) so reforme šolstva v Slovenji vedno krčile število ur poučevanja likovne umetnosti v osnovni in srednji šoli. Nacionalna kurikularna komisija je ob uvedbi devetletne osnovne šole v Slovenji zmanjšala število ur poučevanja likovne umetnosti s 70 ur na 35 ur/letno v 6., 7. in 8. razredu ter na 32 ur/letno v 9. razredu. 

Najsodobnejša znanstvena dognanja kažejo, da je za otrokov celostni razvoj (psihomotorika, socializacija, trajnostna naravnanost, ekološka ozaveščenost, senzibilnost, estetski čut ...) likovna umetnost v šolskem sistemu izjemno pomembna. Pomemben cilj v vzgoji in izobraževanju današnje družbe je ublažiti škodljive posledice virtualnega sveta (apatija, odtujenost, egocentričnost, pomanjkanje empatije, zmanjšana senzibilnost …).

 Otroci in mladostniki pri predmetu likovna umetnost pridobijo veščine, ki so ključnega pomena za zaposlene v uspešnih podjetjih in družbo kot celoto, to so ustvarjalnost, inovativnost, kritično in konstruktivno mišljenje ter pozorno opazovanje sveta okoli sebe. Obenem pa se pri likovnem ustvarjanju sprostijo tudi mnoge psihofizične napetosti, ki lahko sicer slabo vplivajo na otrokov psihomotorični razvoj, na otrokovo samozavest in otrokovo samopodobo.

IZOBRAŽEVALNI POMEN LIKOVNE UMETNOSTI ZA 21. STOLETJE: 

1. Pozorno in natančno opazovanje, zaznavanje in vizualno dojemanje 

Mnoge študije2 so pokazale, da likovno udejstvovanje bistveno prispeva k uspešnemu učenju. Z likovnim izražanjem razvijamo zmožnosti opazovanja detajlov, povezav, razmerij in s tem tudi mnogih funkcionalnosti v vsakdanjem življenju. Z likovnim ustvarjanjem razvijamo prostorske predstave in sposobnosti vizualizacije, kar vpliva tudi na učenje ostalih predmetov. To razvija zmožnosti kognitivnih spretnosti pri mladih, razvijajočih se ljudeh (dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., nevrolog in profesor kognitivne nevroznanosti).

____________________________

3 1 Ideološke predpostavke, ki oblikujejo temelje našega šolskega sistema, kažejo na prednost predmetov, ki izražajo logično in analitično matematično mišljenje in sposobnost verbalnega izražanja, medtem ko sta umetniško-estetska izkušnja in izražanje v različnih umetniških jezikih potisnjena v ozadje. Spoznanje, da možganski hemisferi ne delujeta ločeno, temveč svoje funkcije učinkovito dopolnjujeta, vodi k ugotovitvi, da je treba dati prednost takim procesom, ki integrirajo sposobnost obeh polovic. Obče sprejeta Gardnerjeva teorija multiple inteligentnosti, po kateri obstajajo jezikovna, glasbena, logično-matematična, prostorska, gibalna, inter- in intrapersonalna inteligentnost, je nastala pred več kot dvajsetimi leti (Gardner, 1993). Naš šolski kurikul kljub rednim posodobitvam še vedno ne vključuje določenih aktualnih spoznanj na področju učenja. 2 https://www.edutopia.org/video/new-studies-link-arts-crucial-cognitive-skills/ 3 https://www.youtube.com/watch?v=av4-4x9zUEc, O naravi učenja, uporaba raziskav za navdih prakse, H. Dumont, D. Istance in F. Benavides, 2013; https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf 

Študije dokazujejo vpliv likovne dejavnosti na povečanje zmožnosti koncentracije. V eni šolski uri, v kateri je na razpolago 30 minut za ustvarjanje, se ustvarjalni proces prekine že v fazi, ko se je komajda začel. Mladim v vzgoji in izobraževanju zelo kratko odmerjamo čas za likovno umetnostno izražanje, ki je dokazano ključnega pomena za zdrav razvoj otroka in mladostnika. 

2. Psihomotorične spretnosti imajo pomemben vpliv na plastičnost možganov 

Likovno prakticiranje pomembno vpliva na razvoj motoričnih spretnosti in finomotorike. Razvijanje motoričnih spretnosti je v današnjem času zelo pomembno, saj vpliva na plastičnost možganov in posledično na družbeno bolj ustrezno odzivanje na okolico ter posledično na večjo samozavest (J. Piaget, B. Inhelder, 1990, Steiner, 2011; Calgren, 1993; Bizjak, 2007; Your Brain on Art: How the Arts Transform Us (Random House, 2023; http://www.ursulaberlot.com/wp content/uploads/2020/09/Art-and-neuroscience.pdf; https://greatergood.berkeley.edu/article/item/what_art_does_for_your_brain).

 3. Kreativnost in motivacija 

Likovna umetnost je eden redkih predmetov, ki odpira pot najbolj aktualnim vzgojno-izobraževalnim ciljem: personalizaciji, kreativnosti in raziskovalnosti skozi proces učenja. Kurikul likovne umetnosti je strukturiran tako, da ohranja odprtost za spontano ustvarjanje znotraj hierarhično določenih okvirov likovnih problemov iz univerzalnega likovnega jezika. Ustvarjalnost vedno temelji na znanju in ne samo na spontanosti. Likovna umetnost pri poučevanju upošteva likovni razvoj in učenca nevsiljivo in primerno vodi skozi spoznavanje vidnega prostora in vidnih zakonitosti. Le ustrezna psihofizična pripravljenost učencev lahko pripelje do ponotranjenja znanja o likovnih in vizualnih zakonitostih. Ustvarjalno mišljenje človeka razvija odnos do umetne inteligence in ga humanizira. Umetniškim predmetom je za razvoj ustvarjalnega in konstruktivno kritičnega mišljenja otrok nujno zagotoviti pomembnejše mesto v vzgoji in izobraževanju.

 4. Ozaveščanje pomena likovne kulture in kulturne dediščine 

Vsaka visoko razvita družba zna ceniti pomen lastne kulture. Pomembno je razumevati likovno umetnost v okolju, ker le tako ustvarjamo družbo z vizijo. Likovni pedagogi doprinašamo k razvijanju razumevanja in odnosa do nacionalne likovne in splošne kulture ter kulturne dediščine pri učencih in učenkah. V sodobni družbi umetnost postaja zabava, performance, zato je zelo pomembno učence strokovno voditi skozi proces prepoznavanja vidnih podob. Prek likovnega prakticiranja učencem osmišljamo pomen avtentičnega prostora. 

5. Likovni jezik ni jezik, ki bi se ga učili samo talentirani posamezniki – pomen likovne pismenosti 

Likovno izobraževanje je in bo pomembno za vsakogar in ne le za izbrane posameznike. Likovni jezik je primarna podlaga likovni govorici in ta je univerzalna.4 Nastaja lahko le skozi umetniško likovno ustvarjanje. Otroško likovno prakticiranje pa s strokovnim vodenjem likovnega pedagoga/likovne pedagoginje omogoča zametke razvijanja likovnega jezika.5

_____________________________

4 V TED-talku Ralpha Ammerja (link: https://www.youtube.com/watch?v=ZqlTSCvPZ0&t=64s&ab_channel=TEDxTalks) avtor začne govor z znano zavrnitvijo, ki jo z odraščanjem začenja uporabljati vedno večje število otrok: »Jaz ne znam risati, ne bom tega delal ...« In sicer Ralph pravi, da nikoli ni slišal nekoga, da bi rekel: »Jaz ne znam govoriti, ne bom govoril …« Namreč, četudi nismo vsi enako spretni govorci in od naših ust ne prihajajo le vrhunske pesnitve ali elokventni govori, vseeno govorimo vsi … 

5 Slovenski jezik loči likovnost od vizualnosti, kar pomeni, da je bistvo vizualne pismenosti znanje likovnega jezika. Vsak likovni znak je hkrati tudi vizualna informacija, medtem ko vsaka vizualna informacija oziroma podatek nista likovna. 3 

Način reševanja likovnih problemov je prenosljiv na vsakdanje življenjske situacije. Pomen umetnosti je, da lahko brez posebne škode v realnem življenju preizkuša nove modele in jih predlaga v uporabo v resničnem svetu (Frelih, 2012). Likovni pedagogi likovno opismenjujejo otroke za branje množice vizualnih sporočil. 

6. Pomen likovnega prakticiranja za otrokovo socializacijo

 Učenec skozi likovni proces materializira lastne ideje. Ustvarjalni proces je simbolno polje, v katerem se v optimalnem primeru vzpostavi odnos do (so)čutenja, (samo)zaupanja, (so)delovanja (Bucik, 2012). 

7. Skrb za psihično zdravje s pomočjo likovne umetnosti 

Likovno izražanje pomaga ljudem, da razvijejo in okrepijo stik s seboj, z drugimi in s svojim okoljem, gradijo lastno samopodobo. Ob likovnem ustvarjanju človek zbere misli, se osredotoči na likovno ustvarjanje, se umiri, razmišlja, stopi v stik s svojimi čustvi, ki jih s časom začne prepoznavati in razumeti. Vse to prispeva k psihičnemu zdravju človeka (Gorjup, 2007; Immisch, 1984; Steiner, 2011).

POGOJI ZA URESNIČITEV KAKOVOSTNEGA POUČEVANJA LIKOVNE UMETNOSTI 

Likovno prakticiranje razvija poglobljeno in precizno opazovanje in refleksijo. Zahteva ponavljanje oziroma vajo. Obstoječe število ur za poučevanje likovne umetnosti je za kvalitetno izvajanje likovnega izražanja absolutno premalo. Učenca prekinemo v fazi likovnega prakticiranja, kar je nedopustno in v nasprotju z naravo likovnega procesa. Večina učencev ne uspe zaključiti likovnega dela. Poučevanju LUM je namenjena od 6. do 9. razreda zgolj ena ura tedensko, kar je najmanjše možno število ur, ki je dodeljeno učnim predmetom v predmetniku. Likovni pedagog mora v 45 minutah učencem predstaviti likovni problem (likovno tehniko in likovni motiv), predstaviti likovno nalogo (cilje, merila za vrednotenje in ocenjevanje …), pripraviti prostor za izvedbo likovne naloge, spremljati likovni proces učencev, reflektirati oziroma vrednotiti in ocenjevati likovna dela ter pospraviti prostor. Tako ima učenec časa za likovno ustvarjanje le 20 minut. Zahtevamo vsaj eno dodatno uro tedensko, ki je predpogoj za kakovostno izvajanje pouka. Ure se morajo izvajati kot blok ure, kar ne more biti več samo priporočilo v UN, temveč zakonska obveza. Enako za velja za materialne in prostorske pogoje.

Oddelek, v katerem je 21 ali več učencev, imamo v 30 % ur (v 10,5 urah) možnost deliti v dve skupini – na dva oddelka. Takšna rešitev je dobrodošla, a organizacijsko problematična. Na mnogih šolah se ne izvaja, kar je pokazala anketa, ki jo je izvedel Zavod RS za šolstvo (v nadaljevanju ZRSŠ). Za neizvajanje niso odgovorni likovni pedagogi, temveč vodstva posameznih šol, saj zaradi kompleksnosti urnikov delitve ne morejo zagotoviti. Priporočila v učnem načrtu (v nadaljevanju UN) za likovno umetnost se tako ne uresničujejo. ZRSS prelaga odgovornost na likovne pedagoge, hkrati pa priporočila v UN niso obvezujoča za ravnatelje. Za optimalno poučevanje z vidika doseganja ciljev UN za likovno umetnost (v nadaljevanju LUM), uresničitve individualiziranega in diferenciranega poučevanja ter uporabe različnih likovnih sredstev in varnosti pri delu zahtevamo delitev oddelkov pri 100 % ur poučevanja LUM v razredih, v katerih je več kot 20 učencev.

Likovne vsebine temeljijo na oblikotvornosti likovnega jezika zelo širokega področja likovnih disciplin, likovnih tehnik in likovnih motivov. Specifičnost učnega predmeta likovna umetnost je, da se likovne vsebine v UN za likovno umetnost vertikalno ponavljajo in hkrati poglabljajo k vse večji kompleksnosti. 

_____________________________

Pomembno je razumevanje oziroma branje likovnih podob v manipulaciji vidnih informacij. Znotraj velikega števila vizualnih informacij v virtualnem svetu je pomembna likovna pismenost za ustrezno orientacijo med njimi. 4

Premalo časa za poučevanje likovne umetnosti v osnovni in srednji šoli likovnim pedagogom onemogoča kvalitetno izvedbo osnovnih likovnih vsebin v UN. Premalo časa za razumevanje in ponotranjenje likovnih vsebin vodi v površno in plitko likovno prakticiranje, ki nima ustreznega izobraževalnega, kaj šele vzgojnega učinka na učence. Likovni pedagogi ne zmoremo uresničiti ciljev UN, v katerih so vsebine že tako skrčene na minimum. Tako okrnjene vsebine likovne umetnosti vodijo v marginalizacijo likovne umetnosti, četudi je v življenju vpletena v vsak del našega bivanja. Nerazumevanje likovnosti v družbi vodi v dehumanizacijo in manipulacijo.

Posledice premajhnega števila ur likovne umetnosti, ki jih likovni pedagogi opažamo pri učencih in učenkah, so: 

• zmanjšane finomotorične sposobnosti, kar se kaže kot površnost, okornost in 

  upočasnjenost pri ročnih spretnostih, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki drugih področij, • 

  slabše razvita domišljija,

  plitko in nezbrano opazovanje in videnje sveta okoli sebe, • upad koncentracije in vztrajnosti  

  za reševanje problemov, 

• pomanjkljivo vživljanje v različne življenjske situacije,

• popačenje samopodobe,

• slabo razumevanje in ponotranjanje osnov likovnega jezika in otežena uporaba likovne  

  slovnice skozi likovno prakticiranje, 

• učencem primanjkuje ustvarjalnega mišljenja, slabo povezujejo podatke z različnih učnih 

  področij med seboj (raziskava PISA, 2018, 2022), 

• upadanje zanimanja za kulturo. 

Zaradi pomembnosti likovne umetnosti in likovnega izražanja v vzgoji in izobraževanju in za razvoj posameznika pričakujemo in opozarjamo na nujnost vrnitve odvzetih ur likovne umetnosti v predmetnik. Likovno izražanje vpliva na kreativnost, razvija občutek za estetiko, spodbuja kritično mišljenje, vzgaja po etičnih načelih in oblikuje strpno ter odprto družbo …

Posodobitve učnih načrtov učnih predmetov za osnovno in srednjo šolo naj bi vključevale življenjske vsebine za potrebe sodobnega časa. Za ustrezno vzgojo in izobraževanje je potrebno posodobiti tudi predmetnik za likovno umetnost. Pogoj za uspešen likovni izobraževalni proces je dovolj časa za likovno ustvarjanje. Trenutno število ur, določenih v predmetniku, tega ne omogoča. Zahtevamo povečanje števila ur poučevanja likovne umetnosti! Potrebno je prevrednotiti ter dopolniti tudi vsebinski del predmeta glede na potrebe današnjega časa. 

V želji, da naredimo potrebne premike, ki bodo v korist celotne družbe, 

vas lepo pozdravljamo. 

Ljubljana, 20. 4. 2024 

Društvo likovnih pedagogov LIKOVNOST 

Jarška 34 1000 Ljubljana 

drustvo.likovnost@gmail.com

Sabina Mattersdorfer

predsednica Društva likovnih pedagogov LIKOVNOST

Lota Kahne, prof. lik. ped.

lota.kahne@cirius-kamnik.si

+386 41 779 897

CIRIUS Kamnik (Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik)

Novi trg 43a

1241 KAMNIK

01 831 74 44

www.cirius-kamnik.si

CILJNA (I)RACIONALNOST

Gašper Medvešek

»Ciljna (i)racionalnost (pot do boljšega sveta?)«

RIsba Rok Horvat, dijak PUM-a

Zdi se, da je postal konflikt stalnica našega sveta. Opažamo ga na poročilih, med dvema državama, med sodelavci v podjetju, v avtmobilskem prometu, ob vsakodnevnih nakupih v nakupovalnih središčih, med političnimi strankami, na sestankih vlade, med dvema zakoncema, med Gazo in Izraelom, med Ukrajino in Rusijo in v notranjem ustroju posameznika.
Razlog za nastanek koflikta, vidimo navadno v ravnanju, prepričanju ali stališčih drugega, ki je v konfliktu soudeležen. Drugi deležnik vidi prav enako, a le v obratni smeri. Nobeden od udeležencev konflikta, razloga za nastanek konflikta ne vidi v sebi, oz. lastnem pogledu, prepričanju ali lastni sodbi sveta. »Drugi, zunanji naj se spremeni in koflikta ne bo.«

Le redko pa vzroke za nastanek konflikta uzremo v sami naravi našega razmišljanja. Le kako bi, ko je prav razmišljanje navadno edini pripomoček, ki ga uporabljamo za »sodelovanje« oz. delovanje v odnosih. Obstajajo odnosi, ki ne slonijo samo na mišjlenju npr. ples, igranje badmintona, ipd. V takih odnosih je konfliktov ponavadi manj. Tam posameznik načeloma ne vsiljuje svojega pogleda na svet, ki se odraža v stališču »Kako bi moralo biti«, čeprav to ni izključeno. Pri igri tenisa, se ob slabem sodniku, igralca kaj hitro sporečeta o tem ali je bila žogica v oz. izven igrišča.

Kaj ko bi enkrat kot delovno hipotezo vzroka za nastanek konflikta prepoznali v dejavniku, ki se nam zdi najmanj sumljiv: V našem (racionalnem) razmišljanju. Izhajam iz predpostavke, da so vsa bitja po svoji naravi inteligentna in si (zavestno) ne želijo škoditi. Ali si z nekim dejanjem škodimo nezavedno, je druga stvar. A zavestno načeloma ljudnje sami sebi ne želimo škoditi. Za dosego tega cilja uporabljamo razmišljanje, želimo biti čim bolj racionalni, morda si želimo več ugodnosti.

Andrej A. Lukšič* iz Fakultete za družbene vede, je na nedavnem predavanju, ki ga je izvedel v okviru interdisciplinarnega predmeta na NTF, postavil delovno hipotezo »Ciljna racionalnost (v odnosih) ustvarja probleme in konflikte« ter to ponazoril z enostavnim primerom.

Predstavljajte si, da obstaja majhna vasica, ki se nahaja ob reki, vaščani ne živijo v materialnem obilju, zato si želijo izgraditi elektrarno, da bi živeli bolje. To je dejanje racionalno utemeljene misli, ki ni sporna. Posledice izgradnje elektrarne pa so lahko škodljive za okolje, biodiverziteto, ljudi, ki zaradi spremenjene tehnologije izgubijo službe, ogrevanje ozračja, ipd. V retrospektivi dejanj, iz časovne distance; prihodnosti, se ciljno in racionalno dejanje izkaže kot popolnoma iracionalno, nesmiselno in morda celo škodljivo.

Kako pa bi v tem primeru izgledalo iracionalno-provokativno razmišljanje? Izhajajmo iz izhodišča, da je eden izmed vaščanov predstavil idejo, da bi reko izsušili. Ideja na prvi pogled ni racionalna. Pripeljala bi do podobe prazne rečne struge in uničenja biodiverzitete. A v mentalnem svetu podob, bi jih naklon brežin morda spomnil na odprti naravni avditorij in preskočili bi do ideje, da na reki postavijo rečno gledališče. Na sredino struge bi postavili leseni plavajoči oder, brežine pa bi služile kot tribune. Udeležba bi bila ob dobrem programu velika, nastala bi prava mala elektrarna za produkcijo kulturnih vsebin. Če bi bi bile te vsebine modre, bi se vaščani morda razsvetlili ter sami prišli do spoznanja, da je njihovo življenje prav pestro že v trenutnem stanju ter prepoznali zmotnost učinkovite ideje, ki so jo prvotno videli v izgradnji elektrarne.

Edward de Bono, vodilni entuziast na področju razmišljanja zato opozarja, da največja težava našega sveta niso vojne, naravne katastrofe, ipd. temveč naše razmišljanje. Za de Bona obstaja še večja težava kot slabost našega razmišljanja, govori o naši nesposobnosti za uvid omenjenega dejstva. Po de Bonu je največja težava sveta, nesposobnost, da samo racionalno razmišljanje prepoznamo kot osnovo za konfliktnost in težave sodobnosti.

Zato je v življenju ustvaril paralelno razmišljanje, kjer prvotno sprte strani razmišljajo v isti smeri, lateralno razmišljanje, kjer se razmišlja »iz strani«, da bi ustvarili nove ideje ter celo provokativno razmišljanje za uvajanje novih rešitev.

V kolikor lahko racionalno razmišljanje vodi do katastrof; kot smo videli v primeru elektrarne ob reki, bi si lahko drznili postaviti hipotezo, da nas iracionalno razmišljanje in delovanje lahko privede celo do koristnih rešitev, dejanj ali spremenjenih pogledov, kot smo videli v našem primeru vaščanov, ki si želijo materialnega obilja.

Naj zaključim z opozorilom dveh super mislecev; dr. David Bohm - kvantni fizik ter Jiddu Krishamurti - mistik in filozof, sta oba opozarjala, da bi lahko bila prav misel ključni dejavnik za nastanek konfliktov. D. Bohm: »Pogosto vidim sestanke sprtih strani, ki se nadaljujejo v neskončnost in ob tem razmišljam: »Ko bi le prenehali razmišljati.« Ne vidimo skozi mejnost našega razmišljanja, saj je to edini instrument, ki ga premoremo.

Slika: Elektrarna kulturnih vsebin na rečni strugi

Gašper Medvešek

 je docent na Fakulteti za arhitektiuro

*Andrej A. Lukšič je  izredni profesor na Fakulteti za družbene vede

na Katedri za teoretsko-analitsko politologijo

NATO PA PRIDE NATO

"A slej ko prej bo moral svet spregledati, da gre pri njem (Natu) samo za podljšane lovke ameriške zunanje politike."

                                                                                                                       Tarik Ali 

(V Pakistanu rojeni britanski javni intelektualec, mislec in publicist)

Citat iz intervjuja v Sobotni prilogihttps://www.delo.si/sobotna-priloga/mir-ostaja-prazna-floskula-na-obzorju/

1:21 / 59:40

MISLITI MIR

Misliti mir je cikel dogodkov, kjer skupaj z gosti v javni razpravi premišljujemo o tem kaj je mir, kaj je vojna ter kako bomo zagotovili mir, ki ne bo proizvedel vojne? Dogodke organizira Mirovni inštitut v različnih mestih po Sloveniji. Spremljajte ga, saj bo mogoče kaj kmalu v vaši bližini. 

'Misliti mir' 5: NE NATO - MIR NAM DAJTE – 20 let pozneje

Poleg zgornjega si lahko štiri posnetke pogovornih dogodkov lahko poslušate tu:  

https://www.mirovni-institut.si/misliti-mir/

KAKO RAZUMETI NAŠ DANES?

Te poste sproti dopolnjujem s prispevki različnih posameznikov, ki vsak po svoje skušajo razumeti in razložiti naš danes

Tokrat sem zbrala nekaj aktualnih razmišljanj Rastka Močnika.

RASTKO MOČNIK

KAPITALIZEM I RAT 

Boris Buden in Rastko Močnik

Restauracija kapitalizma u postsocijalističkim zemljama dovela je do ratova među novim državama na teritorijama jugoslovenske federacije i Sovjetskog saveza. No, naša saznanja o klasnim odnosima u novim kapitalističkim zemljama i o načinu na koji klasni i ratni sukobi konvergiraju su ograničena. Tokom razgovora, bit će predstavljena nova saznanja o ovim pitanjima:

https://youtu.be/-_i2sQWrWGU?si=FvJwPx4FLu0eWT2k

+

RASTKO MOČNIK 

Ne fašizem, danes je na pohodu avtoritarni etatizem

PODKAST RADIA ARS

5. 10. 2022  / GLASOVI SVETA 

So desničarski voditelji, ki na različnih koncih sveta danes zasledujejo avtoritarne politike, res fašisti, kakor jim očitajo na levici, ali pa se njihova ideologija vendar pomembno loči od tiste iz 30. let 20. stoletja?
Če hočemo, drugače rečeno, ugotoviti, kaj je s fašizmom danes, moramo najprej ugotoviti, v kakšnem svetu pravzaprav živimo tu in zdaj. In prav te nelahke naloge smo se lotili v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofon povabili sociologa, dr. Rastka Močnika. Oddajo je pripravil Goran Dekleva:

https://ars.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/10295743/174903748

SLOVENIJA BI MORALA VODITI BOLJ AVTONOMNO POLITIKO

UROŠ LIPUŠČEK

Včeraj se je na dogodku, ki ga je v Dijaškem domu na Taboru priredil GLAS LJUDSTVA
k besedi priglasil tudi novinar Uroš Lipušček, ki je komentiral nedavno izjavo francoskega predsednika Emanuela Macrona, da ne izključuje napotitve vojakov v Ukrajino. Uroš Lipušček je menil, da take izjave EU državnikov lahko vodijo v vojaški spopad med EU in Rusijo. Prepričan je, da bi Slovenija morala v danih razmerah voditi bolj avtonomno politiko.

 

fotografija iz https://www.murskival.si/2023/04/12/vedno-pronicljivi-uros-lipuscek-o-svetovni-politiki-tudi-tokrat/ 

G. Lipušček je hkrati ocenil, da  naši mediji ne dajo dovolj prostora vsem različnim mnenjem v vključno z RTV SLO ter ne odpirajo širše razprave in izmenjave mnenj o dramatični situaciji v svetu in položaju Slovenije v njej. Na KR to takoj popravljamo in objavljamo njegov nadvse zanimiv širši pogled na trenutna dogajanja v svetu. Pogovor z novinarjem in političnim  komentatorjem Urošem Lipuščkom* poslušatje tu: 

in      https://youtu.be/QJ9povnBAWA

*Uroš Lipušček - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)

Na drugi strani pa imamo dan zatem v našem vodilnem častniku Delo, zapisano povsem nasprotno mnenje. Članek o tako pomembnih stvareh, kot je udeležba v vojni, je z naslovom "Vojna v Ukrajini je tudi naša" podpisan le s kraticami. Prepričuje bralce, da smo skupaj v istem košu in moramo braniti skupne vrednote, našega načina življenja in demokracije in pri tem citira besede majorja slovenske vojske.

V wikipediji* lahko preberem, da je bil g. Škerbinc menovan l. 2014 na enega najvišjih položajev katerega koli Slovenca pri NATU**.

*https://sl.wikipedia.org/wiki/Miha_%C5%A0kerbinc_-_Barbo

**Sloveniji eden najvišjih položajev v Natu - RTV SLO

DOST!

Pri Kreativnem razredu enostavno ne moremo več gledati sprenevedanja slovenskih politikov glede genocida v Gazi in jim skupaj z številnimi kličemo DOST! Dosti sprenevedanja, špekuliranja, taktiziranja in hinavščine! 

VIYAD PRAŠAD: KONFLIKT MED IZRAELOM IN PLESTINO JE EVROPSKI (NEMŠKI) PROBLEM

Vijay Prashad je zgodovinar in novinar. Doktoriral je iz zgodovine na Univerzi v Chicagu, pred kratkim pa je bil predstojnik katedre za južnoazijsko zgodovino pri Georgeu in Marthi Kellner na Trinity College v Hartfordu v Connecticutu. Vijay je marksist, večino svojega dela in pisanja pa je posvetil kritiki kapitalizma in kolonializma, kar vključuje zlasti raziskave o Izraelu, Palestini in Bližnjem vzhodu. V tej epizodi Robinson in Vijay razpravljata o izraelsko-palestinskem konfliktu kot problemu antisemitizma in kolonializma ter se dotakneta različnih drugih razsežnosti tega vprašanja, kot so, kako bi se vojna lahko končala, prispevek Noama Chomskega k razpravi in legitimnost Palestine.