MICHAEL HUDSON
Ubijanje gostitelja:
Kako finančni paraziti in dolžniško suženjstvo uničujejo svetovno gospodarstvo
The Collapse of Antiquity, nadaljevanje knjige Michaela Hudsona "...and forgive them their debts", je zadnja knjiga v njegovi trilogiji o zgodovini dolga. Opisuje, kako je dinamika dolga, ki nosi obresti, privedla do vzpona rentniških oligarhij v klasični Grčiji in Rimu. To je povzročilo gospodarsko polarizacijo, vsesplošno varčevanje, upore, vojne in nazadnje propad Rima v podanstvo in fevdalizem. Ta propad je poznejši zahodni civilizaciji zapustil pravno filozofijo, naklonjeno upnikom, ki je pripeljala do današnjih upniških oligarhij.
V knjigi The Collapse of Antiquity (Propad antike) so prikazane srhljive vzporednice med propadajočim rimskim svetom in današnjimi zahodnimi gospodarstvi, ki jih bremenijo dolgovi.
...in jim odpusti njihove dolgove
V knjigi ...in odpusti jim dolgove nas priznani profesor ekonomije Michael Hudson - eden redkih, ki so predvideli prihod finančne krize leta 2008 - popelje na epsko potovanje po gospodarstvih starodavnih civilizacij. Zadnjih 40 let je skupaj s sodelavci muzeja Peabody na Harvardu dokumentiral arheološke najdbe in zgodovino dolgov ter kako so se družbe spopadale (ali pa se niso spopadale) z naraščajočimi dolgovi, ki jih ni bilo mogoče odplačati. Na straneh knjige ...in jim odpusti dolgove bodo bralci odkrili pretresljive zgodovinske resnice o tem, kako je imel dolg osrednjo vlogo pri oblikovanju starodavnih družb. Morda je najbolj presenetljivo dejstvo, da se Sveto pismo - po skoraj popolnem soglasju asirologov in biblicistov - ukvarja z dolgovi in ne z grehi.
V vseh obdobjih - od antike do danes - so dolgovi naraščali hitreje, kot jih je bila večina dolžnikov sposobna plačati. To je osnovno matematično dejstvo: gospodarska rast je aritmetična in ne more dohajati eksponentne rasti dolga, ki raste po obrestni meri.
Veliko gospodarsko vprašanje je - in vedno je bilo - kaj se bo zgodilo, če dolgov ne bo mogoče plačati? Ali bo prišlo do odpisa dolga v korist dolžnikov (kot se je zgodilo v primeru velikih podjetij) ali pa bo upnikom dovoljeno, da se jim odvzame premoženje (kot se vedno zgodi v primeru osebnih dolžnikov in imetnikov hipotek), kar bo privedlo do njihovega političnega prevzema premoženja gospodarstva - in javne uprave.
Michael Hudson je zaslužni raziskovalni profesor ekonomije na Univerzi Missouri v Kansas Cityju in predsednik Inštituta za preučevanje dolgoročnih gospodarskih trendov. Med drugim raziskuje domače in mednarodne finance, zgodovino ekonomije in vlogo dolga pri oblikovanju razredne razslojenosti. Michael je bil gost tudi v 180. epizodi, kjer sta z Robinsonom razpravljala o neoliberalizmu, industrijskem kapitalizmu in rentniškem gospodarstvu. V tej epizodi nadaljujemo pogovor, pri čemer se osredotočamo na njegovo knjigo Ubijanje gospodarja (ISLET, 2015). Natančneje se pogovarjata o ritmu zadolževanja in gospodarskih zlomov, vlogi zgodovine pri preučevanju ekonomije, zgodovini odpisa dolga, marksizmu, gospodarskih parazitih in o tem, kako ozdraviti bolna gospodarstva. Michaelova najnovejša knjiga je The Collapse of Antiquity (Propad antike, ISLET, 2023).
Tomaž Mastnak: Civilna družba
Sociolog in publicist dr. Tomaž Mastnak se je kot avtor in urednik podpisal pod vrsto odmevnih in pomembnih knjig. Že leta 1982 je objavil študijo H kritiki stalinizma (v znameniti zbirki Krt: knjižnica revolucionarne teorije), nato pa je sledila še vrsta monografij in študij. Eden izmed skupnih imenovalcev Mastnakovega opusa je kritičnost (do stalinizma, socializma, kapitalizma, liberalizma itd.). V svoji kritičnosti se pogosto odmika od prevladujočega mnenja, hkrati pa se tako profilira kot samosvoj mislec. Njegova najnovejša študija Civilna družba je izšla pri Inštitutu za kulturne in spominske študije pri ZRC SAZU (Založba ZRC SAZU) v novi zbirki z naslovom Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja (uvodno besedo je napisal dr. Oto Luthar). Avtor je študijo razdelil v tri sklope: v prvem predstavi oblikovanje koncepta civilne družbe v razsvetljenstvu, nato vznik civilne družbe v socialističnih državah Vzhodne Evrope, monografijo pa sklene z najobširnejšim delom, z analizo razvoja civilne družbe v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Dr. Mastnak v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je lepo predstavi monografijo, za nameček pa odgovori še na kako zastranitev, na primer na omembo naslova najnovejše Varufakisove knjige. Nikar ne zamudite.
Knjigo se dobi na: https://buca.si/knjigarna/novosti/civilna-druzba/
PUSTILA BI JIH TROHNETI:
ANTIGIONINA PARALAKSA
Filozofinja dr. Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (izdaja jo Društvo za teoretsko psihoanalizo) objavila novo knjigo z naslovom Pustila bi jih trohneti: Antigonina paralaksa in v njej razvila drugačno interpretacijo Sofoklejevega teksta, s katero se je odmaknila od abstraktnega univerzalizma tradicionalnih interpretacij. Več o tematiki, pa tudi o Assangeu in izbrisanih pove avtorica v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Več o svoji novi knjigi je Alenka povedala Marku Golji v oddaji IZŠLO JE na radiu ARS RTVSLO:
https://ars.rtvslo.si/podkast/izslo-je/64838637/174933514
INTERVJU Z ROBERTOM PFALLERJEM V ODDAJI 8. DAN
https://365.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan/175017659
PODKAST SUZANE LOVEC : INTERVJU Z JEDERT MALEŽIČ
Vsakdanja dvoličnost, vedno bolj tresoča roka in upor
TOMAŽ MASTANK
GENOCID V SKLADU S HUMANITARNIM PRAVOM
"Clare Daily* je že na začetku morije v Gazi v evropskem parlamentu jasno povedala, da v Gazi ne gre za »humanitarno krizo«, temveč za zločine proti človeštvu. Govorila je praznim klopem. Politična golazen in gomazen, ki se je nabrala v tisti inštituciji, je ni hotela slišati in je zapustila dvorano. Kar se dogaja v Gazi, je genocid. Kar se dogaja v Palestini, je šolski primer genocida. Najdobronamernejši med zahodnimi politiki, med katere, kot je videti, lahko prištejemo našega premierja, si želijo, da bi ta genocid potekal »v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom« . Ne nasprotujejo genocidu: te besede, tega pojma, te pravne doktrine in te dejanskosti v današnji Palestini se izogibajo kot hudič križa. Nič niso naredili, da bi se genocid preprečil. Nič ne naredijo, da bi se ustavil, prenehal. Želijo si le, da bi Izrael izvajal svoj genocid skladno z mednarodnim humanitarnim pravom. Želijo si, da bi bil izraelski genocid »sorazmeren«. Sorazmeren s čim? Namesto da bi genocid kategorično zavračali, ga kvantificirajo. Iščejo pravo mero genocida."
Članek v celoti preberite na:
Jonathan Leader Maynardprofesor na oddelaku za politično ekonomijo King's College London
VOJNA V UKRAJINI - KATERIM INFORMACIJAM ZAUPATI?
TEHNOKRACIJA, KONTROLA, POLARIZACIJA DRUŽBE, ZGUBLJANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC, NOVA DRUŽBENA UREDITEV?
Z gostom dr. Tomažem Mastnakom se o teh temah pogovarja Violeta Tomič.RAZUMEVANJE RAZPADA DRUŽB
JARON LANIER
ČLOVEŠTVO LAHKO PREMAGA AI
Jaron Lanier: How humanity can defeat AI - YouTube
JARON LANIER
POŠAST TRGA:
POGOVOR Z DR: GORAZDOM KOVAČIČEM O SINDIKALIZMU
https://youtu.be/YsEoOuwOUiw
RENATA SALECL: Čas grobosti
Intervju s dr. Renato Salecl:
https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvaki-tedna/173251533/174961182
in nova knjiga:
INTERVJU KSENIJA HORVATGOST ODDAJE JE GORAZD KOVAČIČ
POŠAST TRGA : GORAZD KOVAČIČ O SINDIKATIH V SLOVENIJI
Jan 10, 2023 Pošast trga: podkast o kapitalizmu, državi in alternativah Podkast nastaja v okviru podoktorskega projekta "Spreminjajoča se vloga države: država in politike zaposlovanja v kontekstu krize COVID-19" Posneto v studiu Radia Študent V Ljubljani, december 2022
NEOLIBERALIZEM KOT SISTEM MOČI Prof. DAMON SILVER GARY GERSDLE
Harvey Silverglate: Freedom of Speech | Lex Fridman Podcast #377" on YouTubeSVOBODA GOVORA
RALPH NADER: MOČ KORPORACIJ
Ralf Nader je ameriški odvetnik, ki razkriva in se bori proti neomejeni moči korporacij
UMETNA INTELIGENCA:
Umetna inteligenca počne stvari, na katere svet ni pripravljen
PRIHAJA VAL, KJER BO VELIKO LJUDI ZMEDENIH
Dr. Marko Grobelnik o nepričakovanem preboju umetne inteligence in zaskrbljenosti, o ChatGPT kot velikem plagiatorju, o Rdeči kapici in slovenski politiki, o obilici vprašanj in pomanjkanju odgovorov ter o še pametnejših "mašinah",ki so pred vrati.
Ameriška futuristka Amy Webb: Smo premikajoči se zabojniki podatkov
ZNANOST JE VEDNO POGANJAL DENAR
Denar je vpleten v skoraj vse. Toda kako je denar vplival na velika znanstvena odkritja zgodovine?
Morda smo zdaj bližje odgovoru, zahvaljujoč raziskovalnemu projektu pod vodstvom Danske, ki preučuje ozadje nekaterih velikih znanstvenih odkritij zadnjih 200 let.
Projekt vodi danski znanstveni zgodovinar Peter C. Kjærgaard, profesor evolucijskih študij na Univerzi v Aarhusu ki verjame, da bo "iskanje denarja" v zgodovini znanosti razkrilo veliko več o tem, kako so znanstveniki skozi leta dejansko prišli do neverjetnih odkritij. Prav tako nam bo razsvetlilo, kako ti postopki financiranja še naprej vplivajo ne le na vrhunske raziskave, ampak tudi na vsakdanje življenje znanstvenikov.
»Raziskave so na vseh ravneh odvisne od denarja. Če torej sledimo denarju, dobimo vpogled v zelo barvito in zapleteno zgodbo o tem, kako smo na koncu vedeli, kar danes vemo o naravi, civilizaciji in naši zgodovini,« pravi Kjærgaard.
Pogovor o knjigi
KAKO JE ZAHOD PRIPELJAL VOJNO V UKRAJINOZRC SAZU29. marec 2023dr. Polona Petek, dr.Uroš Lipušček in dr. Tomaž Mastnak
Prevedla Breda Luthar in Tadej Turnšek, spremna beseda Tomaž Mastnak, Založba ZRC (zbirka Pamflet), Ljubljana, 2023 ZALOŽBA ZRC
Tomaž Mastnak in Oto Luthar sta leta 2020 pri Založbi ZRC ustanovila knjižno zbirko Pamflet. Kot je zapisal Luthar, sta si z Mastnakom zbirko zamislila po zgledu pamfletov, kakor obstajajo od 17. stoletja, ko se pojavi izraz libellus oz. mala knjiga, „ki ni niti knjiga niti revija, temveč kratka razprava oz. poziv k delovanju". Kot poudarja, pamfleti niso toliko namenjeni uravnoteženi obravnavi vseh aspektov določene teme, temveč je predvsem namenjen izražanju perspektive, pri čemer je v ospredju želja po družbenih spremembah in zato avtorice in avtorji tudi nastopajo kot „angažirani in nepopustljivi motivatorji razmišljanja in delovanja“. Pa lahko takšna krajša forma uspešno izpodbija ustaljena prepričanja pri tako kompleksnih temah, kakršna je vojna v Ukrajini?
POLITIK BERNIE SANDERSBernieja Sandersa so izprašali študenti Oxforda
NOVA KNJIGA
Lahko smo jezni na kapitalizem
Bernie SandersJohn Nichols (soavtor )
Progresivna razgradnja uberkapitalističnega statusa quo, ki je obogatil milijonarje in milijarderje na račun delavskega razreda, in načrt, kako bi dejansko izgledala transformacijska sprememba
V redu je biti jezen zaradi kapitalizma. Senator Bernie Sanders, ki razmišlja o naših nemirnih časih, se spopade z razredom milijarderjev in izreče odkrito resnico o tem, da se naša država ni sposobna spopasti z uničujočo naravo sistema, ki ga poganja nenadzorovan pohlep in je trdno zavezan dajanju prednosti dobičkom podjetij pred potrebami navadnih Američanov.
Sanders trdi, da je neomejeni kapitalizem kriv za neenakost v dohodkih in bogastvu brez primere, da spodkopava našo demokracijo in uničuje naš planet. Kako lahko sprejmemo gospodarsko ureditev, ki trem milijarderjem omogoča, da obvladujejo več bogastva kot spodnja polovica naše družbe? Kako lahko sprejmemo politični sistem, ki superbogatim omogoča, da kupujejo volitve in politike? Kako lahko sprejmemo energetski sistem, ki nagrajuje korporacije za fosilna goriva, ki povzročajo podnebno krizo? Sanders je prepričan, da morajo Američani spričo teh izjemnih izzivov postaviti težka vprašanja o sistemih, ki so nas pustili na cedilu, in zahtevati temeljite gospodarske in politične spremembe. Tu se začne pot naprej.
V knjigi Lahko smo jezni na kapitalizem je predstavljena vizija, ki presega obljube preteklih kampanj in razkriva, kaj bi bilo mogoče, če bi prišlo do politične revolucije, če bi končno priznali, da so gospodarske pravice človekove pravice, in če bi si prizadevali ustvariti družbo, ki bi vsem zagotavljala dostojen življenjski standard. To ni utopična fantazija; to je demokracija, kakršno moramo poznati.
DIPLOMAT: BUDIMIR LONČAR
Izjemen intervju v Sobotni prilogi DELA objavljamo zaradi pomembnosti v celoti.
Ta intervju dokazuje, kako pomembna je modrost starih ljudi, nastala iz številnih dejanskih izkušenj. Budimir Lončar, hrvbaški diplomat, je pri 99 letih neverjetno proniciljiv in aktualen sogovornik, ki ga je vredno prebrati. Predvsem pa mislim, da je v tem intervjuju predstavil edino pravo in uresničjivo pot za rešitev vojne med Ukrajino in Rusijo, ki jo lahko podpremo tudi pri Kreativnem razredu.
PRVI SKUPNI CILJ VSEH DRŽAV IN DIPLOMATOV NAJ BI BILA USTAVITEV VSEH VOJAŠKIH AKTIVNOSTI!
INTERVJU JE ZAPISAL ALJAŽ VRABEC NA NASLEDNJI POVEZAVI:
PRAVILA ZA ZMAGO
Moč in sodelovanje pri pogajanjih sindikatov
Jane F. McAlevey in Abby Lawlor
PREIZKUŠEN vodnik za družbene spremembe vodilne organizatorke in svetovalke neštetim sindikatom po vsem svetu.
Zagotavlja orodja in vire za učinkovito opolnomočenje navadnih ljudi, da pretvorijo nedavna sindikalna prizadevanja v pogodbo z resničnimi in pomembnimi pridobitvami za delavce.
Ponuja popolnoma nov pristop k pogajanjem, ki temelji na transparentnosti in visoki udeležbi.
FILOZOF FEDERICO CAMPAGNA 
THE LOGIC OF FAILURE
DIETRICH DORMERDenar je vpleten v skoraj vse. Toda kako je denar vplival na velika znanstvena odkritja zgodovine?
Morda smo zdaj bližje odgovoru, zahvaljujoč raziskovalnemu projektu pod vodstvom Danske, ki preučuje ozadje nekaterih velikih znanstvenih odkritij zadnjih 200 let.
Projekt vodi danski znanstveni zgodovinar Peter C. Kjærgaard, profesor evolucijskih študij na Univerzi v Aarhusu ki verjame, da bo "iskanje denarja" v zgodovini znanosti razkrilo veliko več o tem, kako so znanstveniki skozi leta dejansko prišli do neverjetnih odkritij. Prav tako nam bo razsvetlilo, kako ti postopki financiranja še naprej vplivajo ne le na vrhunske raziskave, ampak tudi na vsakdanje življenje znanstvenikov.
»Raziskave so na vseh ravneh odvisne od denarja. Če torej sledimo denarju, dobimo vpogled v zelo barvito in zapleteno zgodbo o tem, kako smo na koncu vedeli, kar danes vemo o naravi, civilizaciji in naši zgodovini,« pravi Kjærgaard.
V redu je biti jezen zaradi kapitalizma. Senator Bernie Sanders, ki razmišlja o naših nemirnih časih, se spopade z razredom milijarderjev in izreče odkrito resnico o tem, da se naša država ni sposobna spopasti z uničujočo naravo sistema, ki ga poganja nenadzorovan pohlep in je trdno zavezan dajanju prednosti dobičkom podjetij pred potrebami navadnih Američanov.
Sanders trdi, da je neomejeni kapitalizem kriv za neenakost v dohodkih in bogastvu brez primere, da spodkopava našo demokracijo in uničuje naš planet. Kako lahko sprejmemo gospodarsko ureditev, ki trem milijarderjem omogoča, da obvladujejo več bogastva kot spodnja polovica naše družbe? Kako lahko sprejmemo politični sistem, ki superbogatim omogoča, da kupujejo volitve in politike? Kako lahko sprejmemo energetski sistem, ki nagrajuje korporacije za fosilna goriva, ki povzročajo podnebno krizo? Sanders je prepričan, da morajo Američani spričo teh izjemnih izzivov postaviti težka vprašanja o sistemih, ki so nas pustili na cedilu, in zahtevati temeljite gospodarske in politične spremembe. Tu se začne pot naprej.
V knjigi Lahko smo jezni na kapitalizem je predstavljena vizija, ki presega obljube preteklih kampanj in razkriva, kaj bi bilo mogoče, če bi prišlo do politične revolucije, če bi končno priznali, da so gospodarske pravice človekove pravice, in če bi si prizadevali ustvariti družbo, ki bi vsem zagotavljala dostojen življenjski standard. To ni utopična fantazija; to je demokracija, kakršno moramo poznati.
Ta intervju dokazuje, kako pomembna je modrost starih ljudi, nastala iz številnih dejanskih izkušenj. Budimir Lončar, hrvbaški diplomat, je pri 99 letih neverjetno proniciljiv in aktualen sogovornik, ki ga je vredno prebrati. Predvsem pa mislim, da je v tem intervjuju predstavil edino pravo in uresničjivo pot za rešitev vojne med Ukrajino in Rusijo, ki jo lahko podpremo tudi pri Kreativnem razredu.
Jane F. McAlevey in Abby Lawlor
Zagotavlja orodja in vire za učinkovito opolnomočenje navadnih ljudi, da pretvorijo nedavna sindikalna prizadevanja v pogodbo z resničnimi in pomembnimi pridobitvami za delavce.
Ponuja popolnoma nov pristop k pogajanjem, ki temelji na transparentnosti in visoki udeležbi.
PROF. WILLIAM I. ROBINSON
Global Civil War: Capitalism Post-Pandemic & The Working Class
INTERVJU Z ANGELO NAGEL O KNJIGI
UBIJ VSE NOROMALNEŽE:
https://m.youtube.com/watch?v=Mh3Dvs7DwdM
https://podcasts.apple.com
/us/podcast/interview-with-angela-nagle-author-of-kill-all-normies/id794389685?i=1000386056105
KNJIGA ANGELE NAGEL
Ubijte vse normalneže: internetne kulturne vojne od 4chana in Tumblrja do Trumpa in alternativne desnice
Vsebina:
• Predgovor k slovenski izdaji
• Prvo poglavje: Digitalna protirevolucija brez vodje
• Drugo poglavje: Spletna politika transgresije
• Tretje poglavje: Gramscijevci nove desnice
• Četrto poglavje: Konservativne kulturne vojne od Buchanana do Yiannopoulosa
• Peto poglavje: Od Tumblrja do vojn na kampusih: ustvarjanje pomanjkanja v spletni ekonomiji krepostnosti
• Šesto poglavje: Vstop v moškosfero
• Sedmo poglavje: Generičarke, normalneži in lamestream
• Zaključek: Ta šala ni več smešna – kulturna vojna se seli s spleta
Pesnik in kritik Mark Nowak je član ameriškega PEN in ustanovitelj Delavske šole pisanja (Worker Writers School), ki je v New Yorku nastala pred osmimi leti. Nekaj let prej sta bila z Liso Arrastia, sicer vodjo Mladinskega arhiva na newyorški državni univerzi Albany, na potovanju po Argentini, kjer sta po ekonomskem propadu države opazovala, kako delavci prevzemajo in sami upravljajo tovarne. »Ko so delavci zasedli tovarne, so se jim v podporo pridružile tudi kulturne skupine. Delavci so kulturi odprli vrata in v tovarnah vzpostavili knjižnice, gledališča, tudi tečaje lončarstva,« pojasnjuje Nowak. Pred tem je poezijo že poučeval v zaporih in šolah, takrat pa je pomislil: »Zakaj ne tudi v tovarnah?«
.jpg)
Nostalgija po Janši
ANDREA KOMLOSY
Študija avstrijske profesorice Andree Komlosy je enkratna v svetovni teoretski literaturi. Obdeluje osnovno človeško dejavnost – delo v vseh njegovih pojavnih oblikah v zadnjih osemsto letih v svetovnem merilu. Analizira oblike dela, delovne odnose, kulturna umevanja dela, jezikovna orodja, s katerimi človeštvo od daljne preteklosti do danes razmišlja in razpravlja o delu. Prikazuje stvarnost dela in družbene predstave o njem v kmetijstvu in obrti srednjega veka, novoveških industrijskih deželah in kolonijah, deželah v razvoju ter sodobnem globaliziranem svetu.
Natančno in kritično predstavlja sodobno problematiko delovnih praks, delovnih odnosov, konfliktov, izkoriščanja. Prikazuje, kako različna so bila umevanja dela skozi čas in na raznih svetovnih področjih ter ugotavlja, kako so se splošne predstave o delu včasih ujemale, še pogosteje pa razhajale z dejansko stvarnostjo delovnih praks in odnosov. Študija razpravlja o ženskem delu, neplačanem delu, izkoriščanju presežne vrednosti in skupinah, ki so prisiljene v posebej krute delovne prakse. Bralci bodo s knjigo pridobili široko informacijo o delu skozi čas in prostor, zavedeli pa se bodo tudi, kako zgodovinsko in geografsko omejene so naše vsakdanje predstave o delu. Epohalna študija je napisana zelo prijazno in prinaša malone enciklopedijski pregled v dostopnem, jasnem in natančnem slogu.
Andrea Komlosy (1957) je profesorica na oddelku za ekonomijo in socialno zgodovino Univerze na Dunaju.
KAREL GERŽAN
Posnetek priporočam, ker Karl Gržan na odprt, premišljen z argumenti in samorefleksijo dopolnjuje svoje teze. Čeravno bi ga lahko poslušali že kakšen mesec preje, me je Alenkin mail (in njegova vsebina) nagovoril, da v množici misli poslušamo še patra Karla.Da se ublaži vse misli, vezane na naš čas, pa vas ob koncu vabim h Karlovi humoristični plati. To njegovo noto najdete ob zadnjem delu tega posnetka
Vojna, sankcije, poglabljanje razkolov
julij 2022Ta posnetek je med najboljšimi video predavanji prof. ekonomije Richarda Wolffa. Tudi če politično niste naklonjeni Richardu Wolfu, ga je vedno vredno poslušati, kot človeka, ki premore resnično veliko znanja in suvereno razpravlja tako o lokalnih kot globalnih problemih,
Profesor Wolff v tem videu poda odlično analizo dogajanja doma in v svetu, v kateri večino dogajanj poveže v celoto. To predavanje pojasnjuje in osmisli, zakaj stvari propadajo in nakazuje izhod v sistem, ki bo temeljil na človečnosti in skrbi ter se oddaljil od pohlepa, korupcije in vojn.
1. Globalni gospodarski razkol: ZDA/ZDA/Japonska/Avstralija proti BRICS+
2. Politični razkol v ZDA: inflacija, obrestne mere, recesija, borzni zlom, poglabljanje neenakosti, samouničenje demokratske stranke
3. Kulturni razkol: splav, Miranda, cerkev-država
NOAM CHOMSKY O VOJNI V UKRAJINI
TOMAŽ MASTNAK
Kovidni režim. Kje smo?
https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/1989/8181/1568-1
O SLOVENSKEM PREVODU KNJIGE DIDIERA ERIBONA
VRNITEV V REIMS
Tita Mayer 18. 06. 2022
Didier Eribon: Vrnitev v Reims
"Da sem se iznašel, sem se moral najprej od vsega tega ločiti."
Knjiga z naslovom Vrnitev v Reims, avtorja Didiera Eribona, v slovenskem prevodu Iztoka Ilca je izšla letos pri založbi Cf., je zanimiv žanrski hibrid med avtobiografijo in esejistiko, leposlovjem in teorijo, po njej pa je bil leta 2021 posnet tudi dokumentarni film. V prvi vrsti gre za intimno pripoved o odraščanju v deprivilegiranemu nižjemu delavskemu razredu v drugi polovici prejšnjega stoletja, pripoved skozi katero pa avtor preizprašuje lastno pozicijo nekoga, ki se je tekom življenja zavihtel med ugledne intelektualce in pobegnil iz provincialnega okolja. Didier Eribon tematizira sram in krivdo, ki je s tem povezana in načine iskanja lastne identitete ter avtonomije, hkrati pa obračuna s preteklostjo, ki ga je neizbrisno zaznamovala. Pronicljivo prepleta intimne spomine na svoje otroštvo s sociološko analizo vzrokov za perpetuiranje represije dominantnega razreda nad drugimi. Opisuje zaznamovanost zaradi razreda in homoseksualnosti, opisuje odnos belih moških do žensk in tragičen položaj francoskih delavk ter trpljenje in stigmo, ki jo prinese življenje v revščini, pod drobnogled pa postavi tudi razloge za obrat francoskega delavstva v politično desno smer oziroma za porast podpore populistični Nacionalni fronti. Knjigo Vrnitev v Reims nam je predstavil prevajalec Iztok Ilc.
https://radioprvi.rtvslo.si/2022/06/sobotno-branje-227/
Dr. Alenka Zupančič: Raje umremo, kot da pustimo, da nas nekaj zares prestraši
https://youtu.be/Ha-TgvfFl24
MLADEN DOLAR
pogovor na Valu 202Dr. Mladen Dolar je eden bolj izpostavljenih sodobnih slovenskih filozofov. Je profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, gostuje pa tudi na drugih univerzah v Združenih državah in Evropi.
Skupaj s Slavojem Žižkom in Rastkom Močnikom je v osemdesetih soustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo, ki je na svojstven način povezalo lakanovsko psihoanalizo, Heglovo filozofijo in družbeno kritiko. Ob sedanjem jedru tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize pa moramo omeniti še dr. Alenko Zupančič. Dolar, Žižek, Zupančič, Ljubljanska trojka, za katero pa so tudi že mlajše generacije prodornih filozofov in filozofinj. Dr. Mladen Dolar pa, čeprav ne nastopa rad v medijih, vse od konca sedemdesetih let deluje tudi kot angažiran ter kritičen intelektualec in premišljevalec časa.
Knjižne reference, omenjene v pogovoru:
Mark Fisher: Kapitalistični realizem;
Shoshana Zuboff: The Age of Surveillance Capitalism;
Immanuel Kant: Odgovor na vprašanje: kaj je razsvetljenstvo?;
Mladen Dolar: Od kod prihaja oblast? ter O skoposti.
Filma, omenjena v pogovoru:
Don't look up in
Izgubljene iluzije (Illusions Perdues).
Glasbeni izbor dr. Mladena Dolarja je sestavljen iz dveh ženskih glasov, ki sta vsak po svoje zarezala v svoj čas: Janis Joplin in nekdanja Dolarjeva študentka Irena Tomažin.
SLAVOJ ŽIŽEK, THE GUARDIAN
SMETNJAK
"Prevladuje vtis, da ima Smetnjak nekaj proti umetnosti oziroma umetnikom.Ni nam najbolj jasno, kaj naj bi umetnost bila, a vemo, da se jo zamenjuje z esteticizmom, v najslabšem primeru z dekorativnostjo. Esteticizem je šopirjenje z lastnim okusom, ki ni niti lasten, saj je determiniran s premenami mode. Esteticizem je poglavitna ideologija okolja, v katerem skuša živeti in preživeti tudi Smetnjak. Esteticizem ni sposoben sproducirati nobenega nelagodja, kar naj bi vsaj nekdaj bila naloga umetnosti, a to še ne pomeni, da ne čutimo zadrege spričo njegove omejenosti ali nezmožnosti doseganja etičnega minimuma.
Ko smo že ravno pri etiki, Cirkus premore manifest, ki naj bi definiral njegovo delovanje.
Manifesti so kliše avantgardizma, avantgardizem je kliše esteticizma. Visokoleteče, eterične, “sublimne” fraze, kakršna je “Spodbuja intelektualno drznost, produktivnost in kreativnost ter skepso do družbenih, sistemskih in estetskih samoumevnosti”, so tu vselej zato, da sterilizirajo (in s tem razkrivajo) “umazano” logistiko poslovanja. Kot pravi Ernst Bloch: velike in plemenite besede, s katerimi se cinično prikriva interese, ki se jih ne sme izrekati naglas, ja, “diskurz” lepih, estetskih, estetizirajočih duš. Saj je menda vsakomur znano, na kakšni bazi se te duše pasejo in razpasejo: malo morje dolžnikov, kakšna bivša žena, ki rihta naročnike, (avantgardistično) zganjanje elitizma/snobizma prek parazitiranja tako na “državi” kot “zasebnem kapitalu” … Vse je še preveč transparentno, Smetnjak pa si dovoli vztrajati na tem, da more in mora obstajati kakšna druga metodologija. Skratka, oni o visoki umetnosti in visokem oglaševanju, mi o nizkotnosti takih vnebovzetij, takega delovanja, takega reda stvari. Oni o Listniku, mi o RitoListniku."
POSEBNI SKEPTICIZEM V UMETNOSTI
Maja Breznik2011
»Umetnostni sistem je bistvena ovira, ki brani umetnostno ustvarjanje pred vprašanji splošnega skepticizma in pred, kar je leta 1936 Walter Benjamin imel za neizogibno, umetnostjo, ki bi izhajala neposredno iz prakse, iz politike, ne pa iz kultne funkcije umetnosti,«
- Maja Breznik
Knjiga Maje Breznik Posebni skepticizem v umetnosti je delo, ki je za svoj predmet obravnave, ko smo na prehodu iz nacionalne umetnosti v globalen, mednarodni umetnostni sistem, vzelo rezultate terenskih intervjujev z akterji v različnih umetnostnih oz. kulturnih poljih: vizualni umetnosti, gledališču, glasbi (v soavtorstvu z Lidijo Radojević) in založništvu.
V vsakem od teh polj avtorica razbere specifične antagonizme: v vizualni umetnosti poteka konfrontacija med umetnostnim sistemom v centru in perifernimi, lokalnimi praksami; v gledališču med pristopom osvajanja državnih institucij in neodvisno produkcijo; v glasbi med komercialnimi avtorji z njihovimi korporativnimi tantiemami in alternativno naredi si sam sceno; v založništvu med visoko, a neprofitno literaturo in komercialnim množičnim tiskom. Ne glede na različna, včasih diametralno nasprotna stališča intervjuvancev in specifične značilnosti ter pereče problematike posameznih kulturnih praks, je avtorica na njihovem ozadju razbrala vsem skupno ideologijo – posebni skepticizem v umetnosti. V skladu z njo se bije nenehen manihejski boj prave umetnosti z lažno, pri čemer pa se ne podvomi v moderno institucijo umetnosti kot take, in prav ta dvom je lasten avantgardnim gibanjem, ki pa jih sodobni, profit sledeči umetniški sistem vse prelahko inkorporira vase.
Poleg analize Maje Breznik knjiga vsebuje osem komentarjev različnih avtorjev, ki dodatno osvetljujejo izsledke raziskave v posameznem obravnavanem polju in podajajo teoretske ter kritične prispevke k njenim vpogledom. Delo obenem zaokroža obširen epilog Rastka Močnika, ki poskuša na podlagi analize razvoja likovnih praks v moderni prikazati, da je način vpetosti sodobne likovne umetnosti v politično-ekonomske odnose ključ za razumevanje pričujočih trendov podrejanja neoliberalnim silnicam ostalih kulturnih področij.
Knjiga je napisana v poljudnem in jasno razumljivem jeziku, čeprav se opira na sodobna teoretska dognanja in pojme, in vsebuje obilno konkretnih primerov. Namenjena je družboslovcem in humanistom kot tudi širšemu bralnemu občinstvu, predvsem tistim, ki jih zanimajo antagonizmi sodobne umetnosti in kulture.
Komentarji: Boris Buden, Eda Čufer, Borislav Mikulić, Dragan Klaić, Polona Poberžnik, Primož Krašovec, Gregor Kocijan, Aldo Milohnić
Epilog: Rastko Močnik
Soavtorica poročila o glasbeni produkciji: Lidija Radojević
PRIMOŽ KRAŠOVEC
TUJOST KAPITALA je nova knjiga z lepim kupom svežih uvidov, ki pomete z nekaterimi zarjavelimi klišeji in odpre prostor in zahtevo po bolj natančnem razumevanju in definicijah današnje družbe. Pohvala gre tudi avtorju naslovnice, ki dobro zadane bistvo knjige v stilu ni vse tako kot izgleda na prvi pogled.
RICHARD WOLFF: TRAGEDIJA EX-SOCIALISTIČNIH NARODOV
ANDREJ STOPAR: AMERIŠKI RUBIKON
Sodobna Kitajska - družba | podcasti.si
UKRAJINA
JONATHAN LEADER MAYNARD
On top of nationalist, environmentalist, and feminist activism in the 1990s, the early 21st Century has seen a dramatic growth of Islamist fundamentalism, the hitching of the world's superpower to radical neoconservative and populist agendas, and the deepening ideological polarization in domestic politics the world over. In this talk, Dr. Leader Maynard re-examines the role ideology plays in violent political conflict, and offers an explanation of the profound ideological changes taking place in world politics in the early 21st century. ----------------------------
The American polity is cracked, and might collapse. Canada must prepare
The U.S. is becoming increasingly ungovernable, and some experts believe it could descend into civil war. What should Canada do then?THOMAS HOMER-DIXON
Prof. Thomas Homer-Dixon je izvršni direktor inštituta Cascade na univerzi Royal Roads. Njegova zadnja knjiga je Commanding Hope: The Power We Have to Renew a World in Peril.
Danes, ko opazujem nastajajočo krizo v Združenih državah, vidim politično in družbeno pokrajino, ki utripa z opozorilnimi signali.
Teh možnosti ne smemo zavreči samo zato, ker se zdijo smešne ali preveč grozljive, da bi si jih lahko predstavljali. Leta 2014 bi se skoraj vsem zdel nesmiseln tudi predlog, da bi Donald Trump postal predsednik. Toda danes živimo v svetu, kjer absurd redno postaja resnično in grozno vsakdanje.
Vodilni ameriški akademiki se zdaj aktivno ukvarjajo z možnostjo usodnega oslabitve ameriške demokracije.
Prejšnji november je več kot 150 profesorjev politike, vlade, politične ekonomije in mednarodnih odnosov pozvalo kongres, naj sprejme zakon o svobodi glasovanja, ki bi zaščitil integriteto volitev v ZDA, vendar je zdaj zastal v senatu. To je trenutek "velike nevarnosti in tveganja," so zapisali. "Čas teče in polnoč se bliža."
Sem strokovnjak za nasilne konflikte. Več kot 40 let sem študiral in objavljal vzroke za vojno, družbeni zlom, revolucijo, etnično nasilje in genocid, skoraj dve desetletji pa sem vodil center za študij miru in konfliktov na Univerzi v Torontu."
Edina političarka levice, ki si drzne javno naslavljati teme, ki jih skrajno desna politika populistično zlorablja. Jasno tudi pove, da je levica zašla v meščansko samozadovoljstvo. Pred 100 leti so tako kot danes etično odpovedale ravno meščanske stranke, kar je bil zagon za diktature in fašizme. In potem kritizirajte še njen populizem. Več kot polovica delavno aktivnih državljanov ta trenutek prejema največ minimalno plačo. Oblasti po Evropi in razvitem svetu blokirajo produkcijo splošnega prebivalstva, nižajo vrednost dela, nižajo vrednost človeka, in višajo vrednost kapitala. Pandemija in cepiva so zgolj sredstva segregacije. Pozabite na lastno manjšino (proticepilke, vegani, črnci, židinje, feministi, ciganke, kadilci, pijanke,...) in mislite na to, kar je vsem skupno!" zapiše na FB kolega Vasja Nagy iz Dunaja
Ena od ponavljajočih se fantazij, povezanih s poznim kapitalizmom, je nedvomno fantazija Konca. Resda se fantazija o Koncu pojavlja tudi zunaj kapitalistične svetovne ureditve in pred njo, a koristno je lahko proučiti, kako je strukturirana v tej svetovni ureditvi, pa tudi do kakšnih sprememb je prišlo v tej strukturiranosti. V predavanju bo predstavljeno, kako fantazija o koncu, o nekakšni radikalni katastrofi, služi temu, da se nič ne konča in da se ohranja status quo. Kljub temu, da je možnost katastrofe zelo pogosto tipičen fantazijski scenarij, pa še ne pomeni, da je katastrofa fantazija v smislu, da se ne more zgoditi. Pri njej je fantazmatski način, na katerega formulira naše sedanje odločitve in dejanja oziroma njihovo odsotnost. Poskušali bomo tudi opredeliti, na kakšen način se umetnost razlikuje od fantazije in lahko deluje kot »konec fantazije«.
Alenka Zupančič je slovenska filozofinja in družbena teoretičarka. Dela kot znanstvena svetovalka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Je tudi profesorica na European Graduate School v Švici ter gostujoča predavateljica na številnih univerzah po svetu. Njeno raziskovalno delo leži na presečišču filozofije in psihoanalize. Je avtorica številnih člankov in knjig.
Dogodek bo moderirala Marijana Rimanić, vodja komunikacije pri projektu RESHAPE in zagrebškem centru za neodvisno kulturo in mlade Pogon.
Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.
"Vlada sama je začela verjeti, da ne gre več za epidemijo, ampak za neki PCT svet, kjer šteje samo to “ali imamo, ali nimamo”."
Pri tem pravi, da je vlada tudi pozabila na osnovo, da cepivo ne prime v trenutku, ko ga dobimo. "Poleg tega pa je pozabila na priporočilo, za katerega smo vedeli, da velja pri vektorskih cepivih, da je tveganje pri mlajših ženskah večje. Tisto, kar je tukaj škandalozno, je to, da vlada ni mogla ohraniti vztrajnosti strokovnih postulatov."
BREZ MISELNEGA PREBOJA
A če pogledamo pobiranje smeti, šolski in davčni sistem ter kaj ljudje počno, se izkaže, da so vsi vse bližje ureditvam velikih mest. Vse manj so drugačni. Zakaj? Razlogov je veliko, a knjiga trdi, da v malih mestih ljudje nočejo plačevati lokalnih davkov, zato v vse večji meri sprejemajo denar od zveznih oblasti. To pa pomeni, da izgubljajo nadzor, besedo pri odločanju, kako so stvari organizirane, in vse bolj so integrirani v širši sistem. Postanejo del množične družbe, četudi se še vedno vidijo kot malo mesto.
To se dogaja po svetu, morda še posebej v Evropi. EU ima veliko denarja, ki pa pomeni tudi izgubo lokalnega nadzora in odločanja. Če vzameš denar, moraš praviloma slediti pravilom tistega, ki denar da.
Na to je vezan tudi drugi del odgovora – vključenost v svetovno gospodarstvo. Izgublja se lokalni nadzor, možnost, biti nekaj posebnega – lahko imaš lokalno kulinariko in reko. A celo reka je vse bolj podobno urejena kot reka, ki teče skozi Kopenhagen. Tudi restavracije, hrana, pijače so podobne, okusi so podobni.
Ko pride do vprašanj morale in mednarodnega prava, morda kdo misli, da bodo stvari naredili po svoje, a če pride denar iz Evrope, če si del evra in moraš spoštovati omejitve proračunskega primanjkljaja, nenadoma nimaš več svobode, da bi naredil stvari po svoje.
In to so tudi razlogi, zakaj je bila Hannah Arendt skeptična do idej o svetovni vladi – prepričana je bila, da bo vsaka vlada, mala ali velika, postala skorumpirana in zelo verjetno, avtoritarna, celo diktatorska. Večja ko je centralizacija moči, večja je verjetnost, da bo oblast tiranska, despotska, totalitarna in se bo svoboščine ljudi izgubilo. Če imamo svetovno vlado, je vprašanje, kdo bo njena opozicija? Za Hannah Arendt je bila zato pomembna razpršenost moči v različnih institucijah. A to pomeni večji kaos – liberalni tehnokrati ter mnogi drugi kaosa ne marajo. Verjamejo, da bodo različne skupine ljudi delovale diskriminatorno in ne bo nikogar, ki bi zagotovil enakopravnost in pravičnost za vse. A če imaš oblast, ki to zagotavlja, obstaja nevarnost, da postane oblast diskriminatorna in diktatorska – kdo ji bo nasprotoval?
WE ALREADY HAVE SOCIALISEM, SOCIALISEM FOR THE RICH AND INDIVIDUALIZEM FOR POOR BERNIE SANDERS  HOW CAPITALISM WORK HOW YOU BEEN EXPOLTED PROF. RICHARD FOLFF
Though his work was little known outside Italian intellectual circles for most of the twentieth century, anthropologist and historian of religions Ernesto de Martino is now recognized as one of the most original thinkers in the field. This book is testament to de Martino’s innovation and engagement with Hegelian historicism and phenomenology—a work of ethnographic theory way ahead of its time. This new translation of Sud e Magia, his 1959 study of ceremonial magic and witchcraft in southern Italy, shows how De Martino is not interested in the question of whether magic is rational or irrational but rather in why it came to be perceived as a problem of knowledge in the first place. Setting his exploration within his wider, pathbreaking theorization of ritual, as well as in the context of his politically sensitive analysis of the global south’s historical encounters with Western science, he presents the development of magic and ritual in Enlightenment Naples as a paradigmatic example of the complex dynamics between dominant and subaltern cultures. Far ahead of its time, Magic is still relevant as anthropologists continue to wrestle with modernity’s relationship with magical thinking. TRISTAN HARRIS: KONEC SVOBODNE VOLJE internetni filozof in soavtor filma SOCIAL DILEMA video intervju:  GUY STANDING INTERVJU Vstopamo v kapitalizem, v katerem bo premoženje v rokah rentne plutokracije
Boris Buden je zanimiv hrvaški filozof tudi zato, ker govori o nas, naši nedavni skupno preteklosti. O tem ali je postkomunizem v naših krajih sploh kaj drugega, kot past v katero smo zašli in zgubili svoje avtentične cilje, se sprašuje tudi v svoji novi knjigi TRANSITION TO NOWHERE. Prisluhnite pogovoru Borisa Budna z njegovim založnikom Paolom Caffonijem tu:   ALFRED W. CROSBY Ekološki imperializem velja za temeljno besedilo na področju zgodovine okolja in je vplival na številnih drugih področjih, vključno s post kolonialnimi študijami. Leta 1987 je bil nagrajen z nagrado Ralph Waldo Emerson. Ekološki imperializem: The Biological Expansion of Europe, 900-1900 je knjiga iz leta 1986 okoljskega zgodovinarja Alfreda W. Crosbyja. Knjiga temelji na prejšnji Crosbyjevi študiji The Columbian Exchange, v kateri je opisal zapleten globalni prenos organizmov, ki je spremljal evropsko kolonizacijo. V ekološkem imperializmu želi Crosby razložiti, zakaj so evropski kolonialisti uspeli ustanoviti družbe naseljencev v zmernih regijah po vsem svetu. Trdi, da je to predvsem posledica "portmanteau biota" mikrobov bolezni, plevela, udomačenih rastlin in živali, ki so spremljali Evropejce, uničevali lokalno prebivalstvo in bistveno preoblikovali lokalne pokrajine. Širjenje evropskih bolezni, rastlinstva in živalstva je šlo z roko v roki z rastjo prebivalstva. Posledično so ti imperialisti postali lastniki najpomembnejših kmetijskih zemljišč na svetu. Knjiga je predstavila napredno razumevanje vplivov globalnega kolonializma na okolje in preoblikovala razumevanje same kolonialne izkušnje, v središče katere pa je postavila okoljske dejavnike.  MAJA BREZNIK   EKONOMIST GUY STANDING NOVA KNJIGA
Politiki, finančniki in birokrati trdijo, da verjamejo v proste konkurenčne trge, vendar so zgradili najbolj nesvoboden tržni sistem, ko so ga kadarkoli ustvarili. V tej pozlačeni dobi se dohodek usmerja lastnikom premoženja - finančnega, fizičnega in intelektualnega - na račun družbe. Plače stagnirajo, saj se trgi dela spreminjajo z zunanjim izvajanjem, avtomatizacijo in gospodarstvom na zahtevo, s čimer ustvarjajo več dohodka od najemnin, hkrati pa širijo prekariat. Tekst je v celoti posodobljen z uvodom, ki preučuje sistemska vprašanja, ki sta jih razkrila Brexit in Covid-19. The Corruption of Capitalism trdi, da rentni kapitalizem spodbuja revolt. Guy Standing v tej knjigi predstavlja nov sistem razdeljevanja dohodka, ki bi dosegel izumrtje rentnikov in hkrati spodbudil trajnostno rast.
EKONOMIST PROF. RICHARD WOFF INFLANCIJA IN POMANJKANJE DELAVCEV  Video si oglejte na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=ERxbkHYWgMY PREZENTIZEM IN
BOLNIŠKO NADOMESTILO
SAMOZAPOSLENIH Gorazd Kovačič, Maida Beganović, Polona Glušič, Eva Juren, Dejan Navodnik, Klemen Polič, Sara Rihtaršič, Eneja Rusjan, Minea Rutar, Emina Vejseloska, Simona Zupanc in Žiga Žunec urednik Gorazd Kovačič DUŠAN RUTAR   REVIJA RAZPOTJA  http://old.razpotja.si/category/clanki/ „Vsepovsod v življenju so razpotja. Sleherni človek stoji enkrat na začetku, na razpotjih – to je njegova popolnost, brez njegove zasluge. Kje stoji na koncu – kajti na koncu je nemogoče stati na razpotjih, je njegova izbira in njegova odgovornost.” – Kierkegaard Razpotja so mesta, kjer se srečujejo različne poti. Vsaka od njih poteka po svoje: razpotje ni stekališče ali sinteza, temveč prostor srečevanja. Hkrati pa ima popotnik na razpotjih možnost, da premisli o svoji usmeritvi in se usmeri drugam. Kam bo šel naprej, je njegova stvar. Metafora ni naključna. Revija Razpotja je zasnovana kot javni prostor, v katerem se srečujejo različna stališča. Namen revije je omogočiti odprto in argumentirano razpravo o najrazličnejših temah sodobnega sveta, o katerih pogosto govorimo, a jih mnogokrat obravnavamo površno in brez temeljitega premisleka. Temu konceptu sledi tudi uredniška politika. Vsaka številka je posvečena široko zastavljeni temi, ki jo želimo osvetliti iz različnih stališč in v skladu z različnimi pristopi. Prispevke zbiramo tudi na podlagi odprtega poziva, ki je objavljen na spletni strani in v sami reviji. Čeprav so Razpotja vseslovenska revija, ki skuša zaobjeti celoten slovenski kulturni prostor, ima tudi svoje regionalno poslanstvo, zato ima posebno rubriko, posvečeno Goriški. Razpotja od leta 2014 tudi sodelujejo s slovenskimi ilustratorji mlajše generacije, ki prispevajo svoje ilustracije za tematski sklop in naslovnico. Revija Razpotja je četrtletnik s poglobljenimi članki o družbenih in kulturnih vprašanjih. V njej se srečujejo različna stališča o temah, ki krojijo naš vsakdan, a večinoma ostanejo brez temeljitega premisleka. ZA-MISLI  http://za-misli.si/Za-misli smo si zamislili, da kritično spodbujamo misel, da
odpiramo oči, krepimo duha, spreminjamo prakse možnega. Če ti misel teče in
beseda je draga, je ta spletna stran zate prava. Išče se odkritost, pogum,
brezkompromisnost in um, ki dialektično se bori, da resnico ulovi. Ustvarjalci Za-misli si ne postavljamo omejitev v lastnem
razmišljanju, zavračamo predsodke in smo odprti za drugačnost ter nove
izkušnje. Prepričani smo, da lahko le tako okusiš svobodo, saj nisi pripadnik
čredne skupine, ampak postaneš nomad in greš, kamor ti veli razum in te vleče
srce. Zanimajo nas zgodbe ljudi in skupin, ki skušajo ustvariti nove družbene
prakse in reartikulirati vladajoči družbeni red. Neodvisnost je in se kaže najprej kot stanje duha ter je
hkrati tudi odločitev za življenje; zato tu ni prostora za kompromise,
politično korektnost, stranpoti ali bližnjice. Gre pravzaprav za način
mišljenja oz. razmišljanja, najprej o sebi in seveda nujno tudi o drugih,
razmišljanje, ki mora biti odločno, avtonomno in jasno. V tem vsesplošnem
malodušju, v individualnem konformizmu, kjer se zapoveduje kopičenje, uživanje,
izstopanje in uspešnost, so mesta, kot je Za-misli lahko kalilnica sprememb za
prihodnost. IMMANUEL WALLERSTEINKAPITALIZEM ODHAJA, KER NE DELUJE VEČ Video: https://youtu.be/nLvszWBf6BQ in knjiga IMA KAPITALIZEM PRIHODNOST?  Prihodnja desetletja bodo prinesla presenetljive pretrese in
hude preizkušnje. Nekaj jih bo videti zelo novih, nekaj precej starih. Številni
bodo ustvarili politične dileme in zahtevali izjemno težke odločitve. To se
utegne zgoditi prav kmalu in bo zagotovo vplivalo na življenje tistih, ki so
zdaj mladi. Toda to ni nujno slabo ali edinole slabo. V desetletjih, ki so pred
nami, se bodo odprle tudi možnosti, da delamo stvari drugače kakor prejšnje
generacije. V pričujoči knjigi na podlagi našega sociološkega znanja o svetovni
zgodovini raziskujemo in razpravljamo o tem, kakšne bodo najverjetneje te
preizkušnje in možnosti. Navsezadnje je najbolj skrb zbujajoče to, da je pred skoraj
tremi desetletji s koncem hladne vojne postalo skoraj nemoderno – celo
neprimerno – razpravljati o možnih prihodnostih sveta in še zlasti o obetih
kapitalizma.
|
THE CONSEQUENCES OF THE NEOLIBERAL CAPITALISEM IN EASTERN EUROPE 2021
Sheri Berman trdi, da je postkomunistični levi objem ekonomskega in političnega liberalizma omogočil populistom, da se usmerijo proti slednjemu.
V zadnjem desetletju se je evforija, povezana s propadom komunizma, spremenila v pesimizem, saj so številne nekoč obetavne demokracije v vzhodni Evropi zdrsnile v neliberalizem in celo v avtoritarizem. Razumevanje, zakaj se je to zgodilo, je ključnega pomena ne le za znanstvenike v regiji, ampak tudi za podpornike demokracije po vsem svetu.
Ker so vzhodnoevropske države danes bogatejše kot leta 1989 in imajo državljani dostop do izdelkov in ugodnosti, o katerih so v komunizmu lahko le sanjali, se gospodarske pritožbe pogosto zavračajo kot možni vzroki podpore desničarskim populistom in demokratičnega nazadovanja. gibanje po njih. Toda takšno sklepanje temelji na poenostavljenem razumevanju prehoda v neoliberalni kapitalizem ter družbenih in političnih posledic. Čeprav je vzhodna Evropa seveda v marsičem značilna, se raziskave znanstvenikov iz regije o teh posledicah naučijo tistih, ki poskušajo razumeti vlogo, ki jo ima neoliberalni kapitalizem pri povzročanju težav demokracije v drugih delih sveta danes.
Vabimo vas na tiskovno konferenco o tiskani izdaji PREKARNOST 360, ki bo
potekala preko
Na dogodek lahko vstopite prek
Na kratko in v omejenih intervalih pa se nam lahko pridružite tudi s pametnih
telefonov.
KATJA PRAZNIK
PARADOKS NEPLAČANEGA UMETNIŠKEGA DELA
Knjigo se dobi tu:
http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2016/paradoks-neplacanega-umetniskega-dela
Medtem ko je bila produkcija umetnosti , vsaj v Evropi, od
druge svetovne vojne razumljena kot javna dobrina in je bila njena produkcija
financirana z javnimi sredstvi, so težave z reguliranjem plačevanja umetniškega
dela in delovnih razmer za umetnike nenehna težava, ne le v Evropi, temveč globalno.
Paradoks neplačanega umetniškega dela mistificira prav učinek umetniškega daru
ali ustvarjalnosti. Iz ljubezni do umetnosti in (samo) izražanja umetniškega daru
se torej umetniki in kulturni delavci množično in pogosto odrekajo plačilu za
svoje delo. Ali to pomeni, da družbena nujnost mezdnega dela za sfero umetnosti
ni pomembna? Vprašanje, ki implicitno vodi našo razpravo, je navsezadnje
povezano z iskanjem potencialnih aktivističnih taktik, ki plačevanje
umetniškega dela postavljajo v središče političnega delovanja in zahtevajo
plače za umetnike.
Katja Praznik
Dnevnik, 28. 4. 2021, kolumna
OF BI POTREBOVALI, A JE NIMAMO VEČ
DIEGO FUSARO: Covid-19 - VELIKA PONASTAVITEV IN ZMAGA NEOLIBERALNEGA OLIGARHIČNEGA BLOKA
4. april 2021
Video predavanje: https://www.youtube.com/watch?
v=4CuMUJ0o4rs&list=PLW3gtlvtXsemW67HCGESaBcUYs2xff7HJ&index=7
Kvarkadabra je neodvisen in neprofiten projekt, ki
pripoveduje zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način. Prepričani smo, da
znanost ni skrivna umetnost, ki je dostopna le redkim posvečenim. Je
spoznavanje narave, človeka in družbe, kar nam je vselej blizu in kar vsi
živimo, zato, menimo, jo lahko vsi razumemo. Smo tolmači znanosti za tiste, ki
njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti njegov smisel. Beri Kvakadabro na: https://kvarkadabra.net/
JEREMY LENT
Več informacij: https://www.jeremylent.com/
Naša globalna civilizacija je na nevzdržni poti. Nekateri se odzivajo z obupom, toda ta predstavitev prikazuje vizijo možne prihodnosti trajnostnega razcveta. Vendar pa bi bilo treba spremeniti same temelje naše civilizacije: od ene je, ki temelji na bogastvu, do tiste, ki temelji na življenju.Ta predstavitev, predstavljena v San Franciscu, opisuje temeljna načela ekološke civilizacije in daje občutek, kako bi to lahko izgledalo. Več o ekološki civilizaciji: https: //patternsofmeaning.com/2018/10 ...
https://www.bing.com/videos/search?q=jeremy+lent&&view=detail&mid=EA594269110888D18235EA594269110888D18235&&FORM=VRDGAR&ru=%2Fvideos%2Fsearch%3Fq%3Djeremy%2Blent%26FORM%3DHDRSC3
KOMENTARJI OB RAZGLASITVI SLOVENSKE SPRAVE SAZU
POGOVOR S PROF. WOLFFOM O GLOBALNM KAPITALIZMU
KONČNE IN NESKONČNE IGRE
james carse
TRISTAN HARRIS IN CORVERSATION WITH PROF. VICTORIA NASH
in film SOCIAL DILEMA
Film Socialna dilema, posnet l. 2020 je kritičen, raziskovalen, razsvetljen dokumentarec, ki razkriva temno stran Silicon Valleya. Skozi strokovna pričanja tehnoloških žvižgačev izpostavlja družbeno moteče posledice Big-tTch tehnologije. Storitve, ki jih Big Tech zagotavlja: iskalnike, omrežja, instant informacije, itd., so le čokolada, ki nas zvabi, da ugriznemo v vabo. Ko nas enkrat potegnejo vase, se vrnemo po več. V resnici je stvar, ki jo prodajajo, njihova moč vplivati in manipulirati z nam.Trajanje: 1:33:30
LIFEWIRE
Lifewire ponuja strokovno ustvarjene, resne tehnološke vsebine za več kot 10 milijonov uporabnikov. Imamo več kot 50 tehnoloških strokovnjakov – razvijalce programske opreme, učitelje, spletne oblikovalce, zvočnike, svetovalce, ki pripravljajo članke z informativnimi vizualnimi in enostavnimi navodili. Naša knjižnica več kot 17.000 posameznih tem, ustvarjenih v zadnjih 20 letih, vam pomaga popraviti tehnološke orodja, ki ne delujejo pravilno, vas nauči izvajati določena opravila in poiskati najboljše izdelke na jasen in razumljiv način. Lifewire je vrhunska 10 tehnološka informacijska stran, po mnenju comScore, vodilnega podjetja za merjenje interneta, nagrajena z več "communicator awards." Naš cilj je, da vam pomagamo, da se kar najbolj izvlecite iz tehnologije v vašem življenju. Mi smo Lifewire,
https://www.lifewire.com/about-us-5081224
SILVIO GRASSELL
THE NATURAL ECONOMY ORDER
O SILVIU GRASSELLU: https://www.npr.org/sections/money/2019/08/27/754323652/the-strange-unduly-neglected-prophet?t=1622788655547
Cela knjiga: https://issuu.com/localmoney/docs/silvio-gesell---the-natural-economic-order
BOJAN RADEJ
nova knjiga in starejši tekst z video posnetkom predavanja.
https://vernonpress.com/book/1083%20»
In video posnetek predavanja:
Naravni gospodarski red« model Silvio Gesell, ki je dogmo monetaristov postavil povsem na glavo
https://marjankogelnik.wordpress.com/tag/bojan-radej/
Neredki proučevalci denarnih sistemov so zaprepadeni nad
spoznanjem, kako malo ljudje na splošno vemo o denarnih alternativah, in kako
docela so pozabljene tiste uspešne epizode iz denarne zgodovine, ki so ogrozile
vladajoči centralizirani monetarizem. Enega prvih celovitih predlogov za
korenito drugačen denarni sistem je na prelomu XX. stoletja v knjigi »Naravni
gospodarski red« predstavil Silvio Gesell, ki je dogmo monetaristov postavil
povsem na glavo – če ne morda šele na noge.
Silvio Gesell, nemški trgovec in teoretični ekonomist, je 1916. leta predlagal t.im. naravni ekonomski red, od katerega se še danes učijo tako makroekonomisti kot anarhisti. Novi red bo naravni ekonomski red (v izvirniku Natürliche Wirtschaftsordnung), ki bo na temeljih svobodnega gospodarstva omogočil nastanek svobodnega gospodarstva (Freiwirtschaft), temelječega na ideji svobodnega denarja (Freigeld) in svobodne zemlje (Freiland), ki bo vsa v javni lasti. V takšnem ekonomskem redu bi bil vsak odvisen le od svojih talentov, kar bi izboljševalo zmožnosti cele skupnosti, da skrbi za revne. V tem je izvir razlike med njim in Karlom Marxom, ki je ekonomski red obravnaval kot družbeno ustvarjeno strukturo.
Kratek video o Silviu Gesslu:
Kratek video o Silviu Gesslu:
ERIK OLIN WRIGHT
Kako biti antikapitalist v 21. stoletju je zadnje delo Erika Olina Wrighta. V njej na preprost in bralcu prijazen način oriše analizo in kritiko kapitalističnega sistema, predstavi alternativne družbene institucije in zastavi vprašanje strategije, ki bi omogočila boljšo prihodnost.
Začne se z ugotovitvijo, da kapitalizem kljub navideznim prednostim kot so tehnološki napredek, večja produktivnost dela z avtomatizirano proizvodnjo, ali dvig osnovnega življenjskega standarda v najrevnejših predelih sveta, ustvarja predvsem revščino sredi izobilja.
Nato prepričljivo pokaže, da se v razpokah kapitalističnega sistema kažejo realne utopije oziroma alternative, ki pričajo, da na obrobju sistema že danes obstajajo nekapitalistični, za Wrighta bolj demokratični in egalitarni, družbeni odnosi.
Če želimo, da slednji postopoma izpodrinejo kapitalistične, to je nedemokratične in neegalitarne družbene odnose sta potrebni strategija in kolektivni akter. Ravno vprašanji strategije spodkopavanja kapitalizma in oblikovanje kolektivnega akterja tvorita osrednji temi te knjige.
Kako biti antikapitalist v 21. stoletju morda še bolj kot druga Wrightova dela zaznamuje optimizem in prepričanje, da je prihodnost, kjer lahko vsak človek razvije svoje potenciale in živi polnovredno življenje ne le zaželena temveč tudi realna in dosegljiva.
Erik Olin Wright, vplivni teoretik nove levice, se je rodil leta 1947 v Kaliforniji, odraščal je v Kanzasu. Starša sta bila univerzitetna profesorja psihologije. Leta 1968 je diplomiral na Harvardu in leta 1970 na Oxfordu. Doktoriral je na Berkeleyu in leta 1976 na Univerzi v Wisconsinu postal profesor sociologije. Intelektualni skupnosti se je skupaj z generacijo mladih družboslovcev, ki sta jih radikalizirala vietnamska vojna in gibanje za človekove pravice, pridružil sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V svoji profesionalni karieri je največ pozornosti namenil družbeni stratifikaciji in egalitarnim alternativam kapitalizmu.
https://radiostudent.si/
Namen medija Pod črto
Neodvisen medij za preiskovalno novinarstvo podcrto.si smo začeli ustvarjati iz enega samega razloga: v slovenskem medijskem prostoru smo pogrešali prostor za prispevke z dovolj dobrimi in poglobljenimi informacijami o problemih, s katerimi se dnevno sooča naša družba. Demokratična družba brez takšnih analiz družbenega dogajanja po našem mnenju namreč ne more uspešno delovati.
Takšne analize vam obljubljamo na mediju podcrto.si. S preiskovalnim, podatkovnim in pojasnjevalnim novinrastvom pokrivamo teme iz različnih pomembnih področij: delovanja zdravstvenega sistema, korupcije, delovanja socialne države, gospodarskega razvoja in podjetništva, socialne problematike in okolja.
O vsakem področju poročamo celovito. Ob opisovanju družbenih problemov in nepravilnosti iščemo tudi odgovore, kako jih rešiti ali omiliti ter kdo je za to odgovoren. Mediji že tradicionalno poročajo o tem, da nek problem ali nepravilnost obstaja. Precej manj učinkoviti pa so pri podajanju odgovorov na vprašanja, kako jih rešiti, in prav to poslanstvo poskušamo izpolniti mi.
Zato se zavezujemo k spremljanju posamezne problematike od razkritja do njenega epiloga. Zgodbam bomo z rednim spremljanjem dogajanja in objavljanjem »follow-up« člankov sledili do konca. S tem bomo vršili pritisk na odgovorne in poskušali doseči spremembe.
Prav tako svojih vsebin ne želimo zaklepati – torej bralcem prodajati dostopa do člankov. Po našem prepričanju morajo namreč družbeno koristne vsebine biti na voljo vsem. Tudi tistim, ki si trenutno ne morejo privoščiti plačevati naročnine na spletni medij. Če so vam vsebine všeč in menite, da je naše poslanstvo vredno vaše pomoči, nas podprite v skladu s svojimi zmožnostmi. V vsakem primeru pa vam želimo čim več obveščenosti – in obenem upamo, da z našim delom vsaj deloma zadovoljujemo vašo potrebo po razumevanju dogodkov v družbi.
E-REVIJA: https://www.disenz.net/
Disenz; nestrinjanje s prevladujočim – konsenzom, splošnim mnenjem, množico, diktatom, avtoritarnim delovanjem oblasti, političnim režimom, hegemonsko ideologijo. V nedemokratičnih in avtoritarnih družbah velja disenz za nekaj prevratnega, škodljivega, blasfemičnega, zato je praviloma prepovedan ter preganjan.Disenz je del projekta UDESIN, ki poteka pod okriljem Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana.
INTERVJU:
ERIK OLIN WRIGHT ON REAL UTOPIAS
ŠPILFERDERBER: ALJOŠA HARLAMOV
TUDI O PREKARNOSTI OD ZUNAJ IN ZNOTRAJ
INtervju na: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174762625?s=radio
PLAQUE AND PEOPLES
https://www.allencheng.com/wp-content/uploads/kalins-pdf/singles/plagues-and-peoples-book-summary-william-h-mcneill.pdf
McNeillov ugled svetovnega zgodovinarja je bil uveljavljen
s knjigo Vzhod Zapada, v kateri je izdelal svojo osrednjo tezo: da je treba
človeško zgodovino gledati v ozadju stalne interakcije med naravnim okoljem in
različnimi civilizacijami in kulturami. Na to temo je napisal številne vplivne
študije, med drugim Kuge in narodi, Iskanje moči in Ohranjanje časa v času. McNeill je s svojo
bleščečo vizijo svetovne zgodovine ne le razširil naše razumevanje preteklosti,
temveč je tudi podrobneje opisal povezave med zgodovinskimi in današnjimi
dogodki.
INTERVJU: ERIK OLIN WRIGHT
O TEM, KAKO RAZUMETI RAZREDE NA MARKSISTIČNI NAČIN
in še eno predavanje na enako temo:
https://www.youtube.com/watch?v=KmiiSSMZPnE
PRIPOROČENE KNJIGE
O prekarnosti: nov zbornik 20 referatov
SKRITI OBRAZI DELITVENE EKONOMIJE: LAŽJE IZKORIŠČANJE, TEŽJI BOJ ZA PRAVICE DELAVCEV
Lenart J. KUČIĆ in Investigate Europe
https://podcrto.si/skriti-obrazi-delitvene-ekonomije-lazje-izkoriscanje-tezji-boj-za-pravice-delavcev/
Fleksibilna delovna sila omogoča rast digitalnih platform, kot so Uber, Amazon, dostava hrane (Foodora, Deliveroo). Tehnološka podjetja so razvila nove oblike izkoriščanja, ki jih ni mogoče omejiti brez ukrepov države.
ČRT POGLAJEN
ZBORNIK SKOZI OČI PREKARIATA: BREZ KONSENZA
56 INTERVJUJEV Z LJUDMI, KI OBLIKUJEJO JAVNO MNENJEIZ SLOVENIJE IN TUJINE
IŠP Inštitu za študije prekariata 2017
LENART J. KUČIČ z sodelavci: PROJEKT POD ČRTO (neodvisen neprofitni medij, ki se osredotoča na preiskovalno novinarstvo...)
serija O PREKARSKEM TRGU DELA
https://podcrto.si/prekarno-delo-skodljivo-za-delavce-in-postene-delodajalce/
https://www.facebook.com/PodCrto/app/100265896690345/?ref=page_internal
O SAMOZAPOSLENIH V ODDAJI PANOPTIKUM RTVSLO
http://4d.rtvslo.si/arhiv/panoptikum/174495993
SAMOZAPOSLENI, KLJUB PLAČEVANJU PRISPEVKOV, MED BOLNIŠKO PREPUŠČENI SAMI SEBI
http://www.rtvslo.si/slovenija/samozaposleni-kljub-placevanju-prispevkov-med-bolnisko-prepusceni-samim-sebi/434128
SKOZI OČI PREKARIATA
FB STRAN NOVEGA PREKARSKEGA BLOGA V SLO
https://www.facebook.com/Skozi-oči-prekariata-184626545351268/
doc.dr. PRIMOŽ ŠTRBENC ONA SEPTEMBER 2017
http://www.onaplus.si/razocaran-sem-nad-intelektualno-srenjo
dr. RENATA SALECL intervju RTVSLO SEPTEMBER 2017
http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174490079
Sam Wetherell
RICHARD FORIDA IS SORRY 19.8 2019
Artists Demand Artist Pension Trust Halt Controversial Storage Fee, ARTSY EDITORIAL BY ANNA LOUIE SUSSMAN, AUG 18TH, 2017 4:49 PM https://www.artsy.net/article/artsy-editorial-artists-demand-artist-pension-trust-halt-controversial-storage-fee
http://socialna-druzba.si/novice/1912_vlada-varcuje-na-zdravju-prekarnih-delavcev/
RASTKO MOČNIK
MLADINA
INTTEGRIRANI ŠVEDI IN BEGUNKE NA KOLESIH
http://www.mladina.si/181174/integrirani-svedi-in-sirke-na-kolesih/
TOMAŽ MASTNAK,
kolumna v Dnevniku, sreda, 2. avgust 2017
Osvoboditev izpod Ameriške nadvlade
https://www.dnevnik.si/1042780118/mnenja/kolumne/osvoboditev-izpod-ameriske-nadvlade
GASPAR MIKLOS TAMAS
madžarski filozof
intervju v Mladini
http://mladina.si/181217/g-sp-r-miklos-tam-s-madzarski-filozof
Knjiga kritičnih esejev sodobnih filozofov o imigrantski krizi, neoliberalizmu in levi kritiki levice, izšla ob postavitvi NSK paviljona na razstavi sodobne umetnosti 57. bienale v Benetkah
THE FINAL COUNTDOWN: EUROPE, REFUGEES AND THE LEFT
/Boris Buden, Mladen Dolar, Saroj Giri, Boris Groys, Agon Hamza, Jamil Khader, Jela Krečič, Robert Pfaller, Frank, Ruda, Alenka Zupančič, Slavoj Žižek/
https://store.nsk-state-pavilion.org/product/the-final-countdown-europe-refugees-and-the-left/
Kratek povzetek in drugi aktualni eseji tudi na portalu The Žižek Times
http://www.zizektimes.com/2017/05/the-final-countdown-europe-refugees-and.html
in Žižkovo predavanje na to temo:
https://www.youtube.com/watch?v=GbSLqgniSXw
Članek:
PO NAŠEM TAKTU
Samozaposleni v kulturi morda nismo dobro organizirani, a javnost in oblastniške strukture bi se morale zavedati, da nismo nemočni.
Članek:
ANGLEŠKI SAMOZAPOSLENI KREATIVCI ZAHTEVAJO VEČ DRŽAVNE PODPOR
https://www.artsy.net/article/artsy-editorial-creative-freelancers-government-protection-report-argues?utm_source=facebook&utm_medium=social&utm_campaign=sm-editorial-news&utm_content=fb-1-freelancers-report
UMETNIKI NA POTI
Bojana Kunst
Outsider št.2 LETNIK 1
http://outsider.si/?s=umetniki+na+poti
http://ava.rtvslo.si/predvajaj/panoptikum/174243345/
PARADOKS NEPLAČANEGA UMETNIŠKEGA DELA: VRHUNSKI, A IZKORIŠČANI IN OBUBOŽANI
Mojca Pišek : intervju s Katjo Praznik
https://www.dnevnik.si/1042763881
Knjiga:
KATJA PRAZNIK
PARADOKS NEPLAČANEGA UMETNIŠKEGA DELA
LEGITIMNO IN SMISELNO JE RAZMIŠLJATI O IZSTOPU IZ EU
INTERVJU S SOCIOLOGOM TOMAŽEM MASTNAKOM
Matija Grah, Delo, Ozadja, 7. oktober 2013
http://www.delo.si/zgodbe/ozadja/tomaz-mastnak-legitimno-in-smiselno-je-razmisliti-o-izstopu-iz-eu.html
MORAMO SE NAUČITI, DA JE UMETNOST TREBA PLAČATI
POGOVOR Z DUŠANOM HEDLOM
GLASBENIK, KULTURNI AKTIVIST IN PUBLICIST JE IZDAL KNJIGO O KLTURNEM PODJETNIŠTVU
Zdenko Matoz, DELO, Kultura, ponedeljek 7. 10. 3013
http://www.delo.si/kultura/dediscina/dusan-hedl-moramo-se-nauciti-da-je-umetnost-treba-placati.html
oddaja na valu 220
21.000 samozaposlenih revnih
http://tvslo.si/predvajaj/petkov-poudarek/ava2.159382027/
N'toko
STARA ŠOLA
http://ntokomc.blogspot.com/2013/09/stara-sola.html
Goran Sergej Pristaš
Zakaj prekariat zahteva univerzalni temeljni dohodek
Prof. Guy Standing
prevod predavanja v Slovenščini
http://www.youtube.com/watch?v=nbi-KBOW4f0
neodvisna mednarodna spletna revija za kurtorske prakse inteorijo ON-CURATING.ORG posvečena teoretskim prispevkom o prekarnem delu na področju umetnosti
Ni komentarjev:
Objavite komentar