nedelja, 13. marec 2022
DELO NA ZAHTEVO
Odličen pogovor ob projekciji filma THE GIG IS UP v kinu DVOR po premieri filma Delo na zahtevo (The Gig Is Up; Shannon Walsh, 2021) oktobra 2021. O platformni ekonomiji razpravljajo Lenart Kučić, Dejan Jefimov iz Sindikata taksistov, Tea Jarc, predsednic Sindikata Mladi plus, in Majo Breznik, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.
sreda, 9. marec 2022
SINDIKATI BI MORALI DELOVATI SOLIDARNO
Paul Cubert, Rudarji Mnogi prekarni državljani se, kakor rudar Asmir Bečarević, sprašujemo, kam je izginila solidarnost med sindikati. Na lastni koži čutimo, kako posamezen sindikat s pozicije večje moči izbori pravice za svoje panožne varovance, pri tem pa s predlaganimi rešitvami potisne delavce nižje na socialni lestvici v negotovih in podplačanih razmerjih v še večjo stisko. Tako solistično ravnanje sindikatov podpira neoliberalno politiko in je po našem mnenju sporno in škodljivo. Ruši solidarnost, enotnost, ravnotežje in pripadnost delavski skupnosti. Kreativni razred izraža solidarnost s rudarji in Sindikatom delavcev v rudarstvu in energetiki Slovenije in se pridružuje stališčem rudarja in sindikalista Asmira Bečarevića, ki jih je v intervjuju z njim ubesedila Kristina Božič
Intervju z Asmirom Bečarevićem, ki je izšel v reviji MEŠANCU preberite tu:
https://mesanec.si/30-let-intervju-s-sindikalistom-in-rudarjem-preobrat-bo-ko-bomo-drug-drugega-podpirali/
"Ko sem raziskoval, kako je urejeno drugje, sem spoznal, da je problem, da so se sindikati v Sloveniji začeli drobiti po poklicih in panogah. Morda je to največja težava – da ne znamo biti solidarni. To zahteva enotnost, tudi ko so ogrožene pravice zgolj ene skupine delavcev. Na drugi strani vidimo delodajalske organizacije, ki delujejo usklajeno. Delavska razdrobljenost je v njihovem interesu. Večkrat sem opozoril kolege, da bi sindikati morali delovati bolj solidarno, da bi si morali izmenjevati tako dobre kot slabe izkušnje. Tega ni. V delodajalskih organizacijah to teče odlično. In ti problemi so se pokazali tudi na pogajanjih za kolektivno pogodbo dejavnosti in za podjetniško kolektivno pogodbo – ko se sindikalisti pogovarjamo, vidimo, da so si metode delodajalcev podobne. Zastavijo si cilj. Ugotovijo, da ga ne morejo uresničiti. In potem pripravijo strategijo, kako bodo do cilja vseeno prišli. Gredo v kampanje, da se spremeni sodno prakso, zakonodajo. Nasproti jim stojijo sindikalne organizacije, ki so razdrobljene in vsaka vleče v svojo stran, medtem ko našteva, za katere skupine delavcev se bori. Vsak grebe zase, namesto da bi se poenotili in se dogovorili o skupnih prioritetah in ciljih. V preteklosti so sindikati pogosteje stopili skupaj. Enoten nastop delodajalcem seveda ni všeč. Vsaka drobitev jim koristi – že zgolj na javni in zasebni sektor. Če si delavec, si delavec. Ni pomembno, kje delaš. A danes imamo splošno kolektivno pogodbo za javni sektor, za zasebni sektor pa je nimamo. Sindikalne centrale bi se morale vprašati, zakaj ne. To je njihova naloga. Morala bi biti pogoj in minimum za vse ostale kolektivne pogodbe dejavnosti, v katerih se lahko nato uredijo specifike poklicev. Sedaj pa smo razdrobljeni in delodajalske organizacije to s pridom izkoriščajo."
"Ko sem raziskoval, kako je urejeno drugje, sem spoznal, da je problem, da so se sindikati v Sloveniji začeli drobiti po poklicih in panogah. Morda je to največja težava – da ne znamo biti solidarni. To zahteva enotnost, tudi ko so ogrožene pravice zgolj ene skupine delavcev. Na drugi strani vidimo delodajalske organizacije, ki delujejo usklajeno. Delavska razdrobljenost je v njihovem interesu. Večkrat sem opozoril kolege, da bi sindikati morali delovati bolj solidarno, da bi si morali izmenjevati tako dobre kot slabe izkušnje. Tega ni. V delodajalskih organizacijah to teče odlično. In ti problemi so se pokazali tudi na pogajanjih za kolektivno pogodbo dejavnosti in za podjetniško kolektivno pogodbo – ko se sindikalisti pogovarjamo, vidimo, da so si metode delodajalcev podobne. Zastavijo si cilj. Ugotovijo, da ga ne morejo uresničiti. In potem pripravijo strategijo, kako bodo do cilja vseeno prišli. Gredo v kampanje, da se spremeni sodno prakso, zakonodajo. Nasproti jim stojijo sindikalne organizacije, ki so razdrobljene in vsaka vleče v svojo stran, medtem ko našteva, za katere skupine delavcev se bori. Vsak grebe zase, namesto da bi se poenotili in se dogovorili o skupnih prioritetah in ciljih. V preteklosti so sindikati pogosteje stopili skupaj. Enoten nastop delodajalcem seveda ni všeč. Vsaka drobitev jim koristi – že zgolj na javni in zasebni sektor. Če si delavec, si delavec. Ni pomembno, kje delaš. A danes imamo splošno kolektivno pogodbo za javni sektor, za zasebni sektor pa je nimamo. Sindikalne centrale bi se morale vprašati, zakaj ne. To je njihova naloga. Morala bi biti pogoj in minimum za vse ostale kolektivne pogodbe dejavnosti, v katerih se lahko nato uredijo specifike poklicev. Sedaj pa smo razdrobljeni in delodajalske organizacije to s pridom izkoriščajo."
Rudar in sindikalist Asmir Bećarević
https://mesanec.si/30-let-intervju-s-sindikalistom-in-rudarjem-preobrat-bo-ko-bomo-drug-drugega-podpirali/
petek, 4. marec 2022
STOP THE WAR IN UKRAINE
Stop the War in Ukraine
By DiEM25 Coordinating Collective | 24/02/2022
Democracy DiEM25 Eu NATO Politics Putin
Stop Putin’s invasion. Stop NATO escalation. Peace via a people’s diplomacy!
The 24th of February will be remembered as a dark day for Europe: Russia has attacked Ukraine. The geopolitical games between Putin and NATO have led to war, and Europe’s peoples are the great losers, as the EU has, once again, proven itself powerless and irrelevant.
Today’s top priority must be to stop the war, to return Russian troops to base and to start a real peace process. The immediate cessation of hostilities and a permanent peace must be the objective. Unfortunately, the rulers in Moscow, Washington and in the EU, who either caused the tensions or did nothing to stop their escalation, have shown themselves incapable of initiating a viable peace process.
DiEM25 is calling upon progressives in Europe, Russia, the United States, and across the whole world to energise a new internationalist peace movement with the sole objective of disarming the global military-industrial complex and working through a people’s diplomacy – one that has humanity’s interests at heart – toward internationalist solidarity, cooperation and peace.
Wars sacrifice common people for the benefit of those in power and the profits of the 1%. To stop them and prevent them, we need real democracy.
ČE SE STRINJAŠ, PODPIŠI DIEM ZAHTEVO PO KONČANJU VOJNE TU:
https://diem25.org/stop-the-war-ukraine/DR. MAJA BREZNIK
Draga Alenka, sinoči sem poslušala posnetek radijske oddaje "Glasovi svetov" - odličen pogovor novinarja Gorana Dekleve o vrednotenju dela, o prekarnosti, o označevanju "dela" z dr. Majo Breznik, avtorico knjige Mezdno delo: kritika teorij prekarnosti.
"...Na primer: zakaj niso vsa dela upravičena do označbe »delo«; katera dela so plačana in katera ne; v kakšnih okoliščinah nas delo dejansko lahko tudi osebnostno bogati; kaj vse to pomeni za družbeni položaj različnih delavk in delavcev?" je zapisala naša kolegica Mojca.
Delo Andrea Komlosy Spremno besedilo Maja Breznik
Globalnohistorična perspektiva od 13. do 21. stoletja Študija avstrijske profesorice Andree Komlosy je enkratna v svetovni teoretski literaturi. Obdeluje osnovno človeško dejavnost – delo v vseh njegovih pojavnih oblikah v zadnjih osemsto letih v svetovnem merilu.
Študija analizira oblike dela, delovne odnose, kulturna umevanja dela, jezikovna orodja, s katerimi človeštvo od daljne preteklosti do danes razmišlja in razpravlja o delu. Prikazuje stvarnost dela in družbene predstave o njem v kmetijstvu in obrti srednjega veka, novoveških industrijskih deželah in kolonijah, deželah v razvoju ter sodobnem globaliziranem svetu. Natančno in kritično predstavlja sodobno problematiko delovnih praks, delovnih odnosov, konfliktov, izkoriščanja. Prikazuje, kako različna so bila umevanja dela skozi čas in na raznih svetovnih področjih ter ugotavlja, kako so se splošne predstave o delu včasih ujemale, še pogosteje pa razhajale z dejansko stvarnostjo delovnih praks in odnosov. Študija razpravlja o ženskem delu, neplačanem delu, izkoriščanju presežne vrednosti in skupinah, ki so prisiljene v posebej krute delovne prakse.
Bralci bodo s knjigo pridobili široko informacijo o delu skozi čas in prostor, zavedeli pa se bodo tudi, kako zgodovinsko in geografsko omejene so naše vsakdanje predstave o delu. Epohalna študija je napisana zelo prijazno in prinaša malone enciklopedijski pregled v dostopnem, jasnem in natančnem slogu.
"...Na primer: zakaj niso vsa dela upravičena do označbe »delo«; katera dela so plačana in katera ne; v kakšnih okoliščinah nas delo dejansko lahko tudi osebnostno bogati; kaj vse to pomeni za družbeni položaj različnih delavk in delavcev?" je zapisala naša kolegica Mojca.
Pogovor z Gorana Dekleve z dr. Majo Breznik ob izidu njene nove knjige MEZDNO DELO, KRITIKA TEORIJ PREKARNOSTI in ob spremnem besedilu k knjigi DELO poslušajte tu:
Delo: tlaka, ki uničuje telo in duha, ali način, kako človek kreativno izrazi samega sebe?
Delo Andrea Komlosy Spremno besedilo Maja Breznik
Globalnohistorična perspektiva od 13. do 21. stoletja Študija avstrijske profesorice Andree Komlosy je enkratna v svetovni teoretski literaturi. Obdeluje osnovno človeško dejavnost – delo v vseh njegovih pojavnih oblikah v zadnjih osemsto letih v svetovnem merilu.
Bralci bodo s knjigo pridobili široko informacijo o delu skozi čas in prostor, zavedeli pa se bodo tudi, kako zgodovinsko in geografsko omejene so naše vsakdanje predstave o delu. Epohalna študija je napisana zelo prijazno in prinaša malone enciklopedijski pregled v dostopnem, jasnem in natančnem slogu.
Dodatno:
PREDAVANJE INTELEKTUALNI PREKARIAT:
torek, 1. marec 2022
TROLALI TROLALA
|
Naročite se na:
Objave (Atom)