PREDLOG ZA REŠEVANJE NAŠEGA GOSPODARSTVA

Razmišljanja o naši prihodnosti so me spodbudila, da  posredujem svoj razmislek za prilagoditev Slovenije na dane gospodarske razmere v svetu, kolikor ga lahko kot slikarka in ilustratorka na preprost način sporočim.

Za reševanje našega gospodarstva bi bilo dobro prilagoditi visoko šolstvo na način, da bi na fakultete vpeljali poleg rednega študijskega programa še obvezne strokovne izbirne predmete. Če študiraš arhitekturo, bi bil obvezni izbirni predmet lahko eden od praktičnih poklicev, ki se vežejo na to poklicno usmeritev. To je na primer lahko mizar, gradbeni tehnik, vodovodni inštalater in podobno. Če študiraš elektrotehniko, bi bil izbirni predmet lahko električar, tudi računalniški tehnik. Če študiraš socialno delo, bi bil izbirni predmet lahko medicinski tehnik, bolničar negovalec ali socialni oskrbovalec. Če študiraš slikarstvo, bi bil lahko izvirni predmet pleskarstvo, če študiraš agronomijo, bi bil lahko  izbirni predmet kmetovanje, sirarstvo in podobno.

Ni potrebno iti daleč v našo zgodovino po dokaze, da kombiniranje praktičnega znanja in visoke teoretične izobrazbe rodi presežne inovacije. Naš sloviti arhitekt Plečnik se je najprej dobro usposobil za mizarja v očetovi delavnici, praktično znanje dela z materiali pa nadgradil z visokim študijem na Dunaju v vrhunske dosežke na področju arhitekture.

Zdaj opazujemo, kako je Amerika ostala brez znanja, da doma ročno izdela svoje produkte in je tako postala odvisna od Kitajskih izvajalcev. S tem je uničila svojo industrijo in možnost za zaposlitev svojih državljanov. Tudi pri nas se vse usmerja v računalništvo, a če potem produkte na ekranu ne znamo udejanjiti v praksi, potem se nam bo zgodilo podobno kot Ameriki. Otroci pa imajo vse manj motoričnih spretnosti in izkušenj z delom z materiali, saj le tipkajo po mobilnih napravah.

Računalniška delovana mesta so v veliki meri vezana na množičnost, ki jo prinaša globalizacija.

Ta čas v EU dnevno prejemam ponudbe za usluge malih IT podjetij iz Anglije, Indije in Kitajske, ki so se znašla z svojimi specializiranimi znanji v stiski. Podjetja in posamezniki v EU, ki najemajo njihove usluge, se namreč v teh negotovih časih in ob razrahljanih transportnih poteh bojijo investirati v spletne produkte vezane na mednarodni trg. Lahko se zgodi, da se bodo ljudje pri nas pretežno obrnil v lokalno trgovanje in izmenjavo. Le specializirano znanje računalništva tako ne bo več tako iskano in se lahko zgodi presežek izključno računalniških znanj, najbolj iskani pa bodo postali prav delavci s manualnimi znanji. Tako bodo zaposlitev dobili ali le vrhunski IT, ali pa le tisti s praktičnimi znanji. Združevalen način študija bi zagotovil, da bi v vsakih okoliščinah vendarle vsi potenciali državljanov ostajali izkoriščeni, hkrati pa bila dvojna usposobljenost vir novih inovacij, saj je eno, kaj ti narišeš na ekranu ali papirju, drugo pa je srečanje z materiali in delo v praksi. Le z združevanjem obojega lahko pridemo do inovacij, kar dokazuje primer Kitajske. V Sloveniji si ne moremo privoščiti, da kateri koli državljan ostane brez možnosti za zaposlitev, nas je premalo in naša moč je lahko le v dodatnem izobraževanju in presežnem znanju.



Alenka Sottler

MANIFEST / EVROPSKI MIROVNI PROJEKT

MANIFEST

Evropski mirovni projekt

Danes, 9. maja 2025, natanko 80 let po koncu druge svetovne vojne, ki je terjala življenja 60 milijonov ljudi, od tega 27 milijonov sovjetskih državljanov, državljani Evrope povzdigujemo svoj glas! Sram nas je naših vlad in EU, ki se niso naučile lekcij 20. stoletja. EU, ki je bila nekoč zamišljena kot mirovni projekt, se je sprevrgla in s tem izdala bistvo Evrope! Zato državljani Evrope danes, 9. maja, prevzemamo svojo usodo in zgodovino v svoje roke. EU bomo razglasili za neuspešno. Začenjamo z državljansko diplomacijo in zavračamo načrtovano vojno proti Rusiji! Priznavamo soodgovornost „Zahoda“, evropskih vlad in EU v tem konfliktu. 

Državljani Evrope skupaj z Evropskim mirovnim projektom nasprotujemo nesramni hinavščini in lažem, ki se danes - na dan Evrope - širijo na uradnih slovesnostih in po javnih radiotelevizijah.

Obračamo se na državljane Ukrajine in Rusije. Ste del evropske družine in prepričani smo, da lahko skupaj poskrbimo za mirno sobivanje na naši celini. 

Pred očmi imamo podobe vojaških pokopališč - od Volgograda do Rige in Lorene. Vidimo sveže grobove, ki jih je pustila ta nesmiselna vojna v Ukrajini in Rusiji. Medtem ko večina vlad EU in odgovornih za vojno hiti zatirati dejstvo, kaj vojna pomeni za prebivalstvo, smo se naučili lekcijo prejšnjega stoletja: Evropa pomeni „Nikoli več vojne!“

Spominjamo se evropskih prizadevanj za obnovo v prejšnjem stoletju in obljub, danih leta 1989 po miroljubni revoluciji. Pozivamo k ustanovitvi evropsko-ruske mladinske organizacije po vzoru francosko-nemške mladinske organizacije iz leta 1963, ki je končala „dedno sovraštvo“ med Nemčijo in Francijo. Zahtevamo odpravo sankcij in obnovo plinovoda Severni tok II. Zavračamo zapravljanje našega davčnega denarja za oboroževanje in militarizacijo na račun socialnih standardov in infrastrukture. V okviru mirovne konference OVSE pozivamo k oblikovanju evropske varnostne arhitekture z Rusijo in ne proti njej, kot je določeno v Pariški listini iz leta 1990. Pozivamo k nevtralni Evropi, ki se bo emancipirala od ZDA in imela posredniško vlogo v večpolarnem svetu. Naša Evropa je postkolonialna in postimperialna. 

Mi, državljani Evrope, razglašamo konec te vojne! V vojnih igrah ne bomo sodelovali. Svojih mož in sinov ne bomo spremenili v vojake, svojih hčera v medicinske sestre v vojaških bolnišnicah in svojih držav v bojišča. 

Ponujamo, da v Kijev in Moskvo nemudoma pošljemo delegacijo evropskih državljanov, ki bo začela dialog. Ne bomo več gledali, kako se naša prihodnost in prihodnost naših otrok žrtvuje na oltarju politike moči.

Naj živi Evropa, naj živi mir, naj živi svoboda!

PRAZNIKI, KULTURNI BOJ IN NEK REFERENDUM

Veliko je zapisov, s katerimi Miloš Šonc komentira naš vsak dan. Tu je le eden od njih, v katerem upravičeno in v imenu mnogih od nas poimensko izrazža razočaranje nad ravnanji naštetih politikov. 

"Ni vse odvisno samo od »zunanjih dejavnikov.« Za mnogimi vsebinami in odločitvami se skrivajo konkretna imena." meni polkovnik Šonc.

Njegov zapis posebej izpostavljam zato, ker je morda to še edini način, da se našim politikom in političarkam javno pove, kaj si o njihovem ravnanju mislimo državljani Slovenije in da za opisana ravnanja nimajo našega soglasja.

***
Razočaran sem nad sedanjimi oblastniki, med katerimi so tudi nekateri, ki se kitijo celo z akademskimi naslovi. In to razočaranje se nanaša tako nad temi v koaliciji, kot še veliko bolj v opoziciji. Pa seveda ne zato, ker imajo akademske naslove, temveč zaradi svojih ravnanj. Predvsem pa teh, ki izostanejo zaradi pomanjkanja poguma.
Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, predsednik vlade RS dr. Robert Golob in Tanja Fajon kot zunanja ministrica ter cela vlada je potrdila 800 milijard EUR za novo oboroževanje in vojno. Ne premorejo pa poguma in nočejo podpreti ukrepov proti genocidnemu Izraelu ter njegovem podporniku ZDA.
So pa sposobni biti tiho celo ob otvoritvi razstave 30. obletnice genocida v Srebrenici ter pobudi Izraela o odprtju svojega častnega konzulata v Mariboru! Res so strahopetni voditelji, ki jih bo zgodovina izpljunila kot nekega slovenskega politikanta in Janševega siamskega dvojčka s častnim doktoratom z imenom Borut Pahor. Še kdo ve kdo je bil ta človek? In takšni krojijo našo usodo ter naša življenja ter življenja mnogih po svetu.
Hinavščina ob smrti in pogrebu papeža Frančiška je žalostna lastnost vladajočih svetovnih, evropskih in slovenskih politikov. Niso ga podpirali v prizadevanjih za mir!
Tudi častni prištinski doktor Janez Janša in njegov nekulturni referendum glede Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, bi moral postati referendum o tem, da Janša končno odide na smetišče politične zgodovine Slovenije. Res bi že bil čas, da odločimo o tem, da imamo dovolj vseh vojnih hujskačev in gospodarjev vojn. Doma in v Evropi ter na svetu. Ampak tudi za to je treba nekaj poguma.
Vse sedanje proslave ob dnevu upora proti okupatorju in dnevu zmage pa bi morale biti poleg spomina na preteklost predvsem sedanja aktivnost za mir, razvoj in prihodnost.
Ampak to pričakovati od vseh slovenskih »politikov« tipa Žan Mahnič, dr. Žiga Turk, dr. Anže Logar, dr. Milan Zver, Matej Tonin, Pavle Rupar, Aleš Hojs itd. je podobno znastveni fantastiki. No, in če sem pošten, tudi mnogi drugi nenavedeni skrbijo bolj za osebne interese, kot za narodov blagor.
Kot ste morda opazili, so navedeni skoraj samo moški predstavniki. Zaradi ženske kvote in »enakopravnosti moških« pa naj omenim tudi številne ženske »junakinje,« kot so Romana Tomc, Alenka Jeraj, Eva Irgl, Anja Bah Žibert, Jelka Godec in druge, ki popolnoma nič ne zaostajajo za svojimi moškimi kolegi.
Res je mnogo preveč »ljubeznivo« zlonamernih politikantov v koaliciji in opoziciji, ki kažejo svojo nrav tako, da se medsebojno spotikajo, rušijo ter sejejo zlo.
A vendar prednjačijo Janševi »demokrati,« ki resnično vodijo Slovenijo v nacionalistično, populistično, avtokratsko in nekulturno smer ter ki jim je uspelo celo obuditi v »nekulturni boj« z zlorabo referenduma. V resnici gre za boj iz preteklosti in za preteklost. Ampak vseeno naj ne bi vsi skupaj pozabili, da se vsako sovraštvo – »legalizirano« in dovoljeno v parlamentu ter državnih organih, ali pa izven državnih struktur, torej med ljudmi, ne konča vedno srečno. Tudi vzori v ameriškem kongresu, ruski dumi, evropskem parlamentu, izraelskem knesetu, ali kjerkoli niso nujno pravi interes slovenskih državljanov.
Pravzaprav je tudi to pisanje upor proti današnjemu zlu. Hkrati je tudi priznanje zmagi nad zlom v preteklosti. Pa čeprav leta 1945 ali 1991. Ali mora dobro vedno zmagati nad zlom s silo? No ja, če je tako, potem vse pač skupaj na svetu ne gre časovno v neskončnost. Svarilo in opozorilo? Pravzaprav tudi. Da. Ni nujno, da le za Slovenijo.

Miloš Šonc,

Grosuplje, nedelja, 27. 4. 2025 23.55

*Miloš Šonc je: https://sl.wikipedia.org/wiki/Milo%C5%A1_%C5%A0onc