POLARIZACIJA, NACIONALIZEM,
TRIBALIZEM
ALENKA SOTTLER
26.10. 2020 objavljeno v FB Skupini Skozi oči prekariata
ilustracija "Srečna simbioza" Alenka SottlerVsi znanstveniki so si edini, da je tribalizem ena najbolj neprijetnih prirojenih značajskih lastnosti človeške vrste, ki ima lahko katastrofalne posledice. Tovrstno obnašanje človečnjakov duhovito razloži prof. dr. Robert M. Sapolsky (1957), ameriški nevrobiolog, primatolog in antropolog, danes predavatelj biologije in nevrologije na univerzi Stanford v kratkem videu: https://www.youtube.com/watch?v=lrzXE5XttOE&list=PLREnI8bUF2nCnUkPjszz7n42UR6Z1-t1K&index=313
V njem opiše, kako lastnost »mi proti drugim« sodeluje pri sodobnih nacionalizmih. Naši možgani so namreč predisponirani, da se odzovejo s sovražnimi čustvi, kadar nalete na drugačne ljudi. https://edition.cnn.com/videos/tv/2019/03/08/exp-gps-0310-sapolsky-on-nationalism-and-neuroscience.cnn
O teh temah piše tudi prof. fiziologije in sociologinje na univerzi Yale, Nicholas Christakis. V članku SUPRISING LINK BETWEEN INDIVIDUALITY AND INDIVIDUALISEM, kjer se posveti tribalizmu in polarizaciji v družbi: https://time.com/5563987/the-surprising-link-between-cooperation-and-individuality/ prof. Christakis na koncu zaključi, da so tudi načini, kako se temu lahko upremo. Za primer navede misel Martina Luthra Kinga “I have a dream that my four little children will one day live in a nation where they will not be judged by the color of their skin but by the content of their character! (Imam sanje, da bodo moji štirje mali otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, ampak po vsebini njihovega značaja.)
In če prenesem te stavke na interno Slovensko situacijo. Imamo sanje, da ne bi ljudi delili na dve polovici, ampak po tem kakšen je posamezen človek po karakterju. Za tak način razmišljanja pa moramo najprej biti zreli kot samostojni individuumi, kajti šele kot taki lahko soustvarjamo sodelovalno in empatično družbo, zaključi svoj članek prof. Christakis. In k takim vzorom stremi tudi Kreativni razred.
O teh temah piše tudi prof. fiziologije in sociologinje na univerzi Yale, Nicholas Christakis. V članku SUPRISING LINK BETWEEN INDIVIDUALITY AND INDIVIDUALISEM, kjer se posveti tribalizmu in polarizaciji v družbi: https://time.com/5563987/the-surprising-link-between-cooperation-and-individuality/ prof. Christakis na koncu zaključi, da so tudi načini, kako se temu lahko upremo. Za primer navede misel Martina Luthra Kinga “I have a dream that my four little children will one day live in a nation where they will not be judged by the color of their skin but by the content of their character! (Imam sanje, da bodo moji štirje mali otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, ampak po vsebini njihovega značaja.)
In če prenesem te stavke na interno Slovensko situacijo. Imamo sanje, da ne bi ljudi delili na dve polovici, ampak po tem kakšen je posamezen človek po karakterju. Za tak način razmišljanja pa moramo najprej biti zreli kot samostojni individuumi, kajti šele kot taki lahko soustvarjamo sodelovalno in empatično družbo, zaključi svoj članek prof. Christakis. In k takim vzorom stremi tudi Kreativni razred.
Ni komentarjev:
Objavite komentar