sobota, 4. september 2021

CEPLJENI /NECEPLJENI - DELITEV, KI PRESEGA VSE OSTALE DELITVE

OBTOŽEVANJE TEORETIKOV ZAROTE ZA NAPAČNO RAZMIŠLJANJE, ZA LOGIČNE ZMOTE IN NAPAČNE DOKAZE BRIŠE NJIHOV POLITIČNI POMEN!

LJUDJE SO POSTALI SREDSTVO ZA DOSEGAJE CILJEV POLITIKE, NAMESTO DA BI POLITIKA POSTALA SREDSTVO ZA DOSEGANJE CILJEV LJUDI.

POTLAČENA BES IN ŽALOST
UPOR PROTI ELITAM
NEZAUPANJE V OBLAST
SPIRALA POGLABLJANJA
POSLUŠATI, SLIŠATI, RAZUMETI, DELOVATI


"Ljudje so strahovito jezni, a se tega niti ne zavedajo." 
"No, če skušam vseeno ponuditi kako rešitev. Kar me je res impresioniralo, je, kako hiter napredek ljudje naredijo, ko enkrat ozavestijo svoja potlačena čustva. In ko ozavestijo vlogo, ki so jo ta čustva do tedaj igrala v njihovem življenju. Kako so jih ta čustva na veliko škodo sebe in okolice nekoč pilotirala. Opazil sem tudi: dokler ta uničujoča potlačena čustva niso nevtralizirana, z ljudmi sploh nima smisla razpravljati o vsebinskih rečeh. Torej o statistikah, projekcijah in kmetijskih subvencijah in podobno. Ker dokler jih pilotirata nekam globoko v črevesje potlačena bes in žalost, preprosto niso sposobni razumno razmišljati."
dr. Robert M. Sapolsky

"Jedro problema pa je seveda v tem, da vse več ljudi vse bolj upravičeno vse manj zaupa tistim, ki imajo moč in oblast, ter njihovim strokovnjakom in medijem. Zakaj in čemu jim bi zaupali, ko nas pozivajo k cepljenju, če jim ne moremo zaupati in verjeti ničesar drugega več? Če nam sicer lažejo in manipulirajo z nami, kako naj verjamemo, da nam zadaj kar naenkrat govorijo po resnici? Če drugače odkrito zaničujejo in žalijo ljudstvo ter mu grenijo in otežujejo življenje, zakaj naj bi jih na vsem lepem skrbelo zanj? Če je tako rekoč vse, kar delajo proti našim temeljnim življenjskim interesom, zakaj in čemu naj bi zdaj delali za naše dobro?"
dr. Tomaž Mastnak

“Ljudje imajo zelo veliko potrebo po ohranjanju pozitivne samopodobe. Posledično so se ljudje, ki so bili označeni za neumne, sebične in škodljive, še bolj intenzivno zatekali k vsem mogočim argumentom proti cepljenju, da bi upravičili svoje zadržke. Zaničevanje jih je potisnilo še globlje v nasprotovanje, v naročje zarotniških skupin, v katerih se počutijo povezane, razumljene in sprejete.” Izhodiščna polarizacija med cepljenimi in necepljenimi se je torej še bolj zaostrila, ustvarili so se pogoji, v katerih je izjemno težko prestopiti iz ene skupine v drugo. “Spirala konflikta se poglablja.”
kulturna psihologinja Hana Hawlina

“Zaostrovanje je veliko večje, kot bi si človek predstavljal. Imam osebne izkušnje neproduktivnih razprav, ki v nekem trenutku zaidejo v slepo ulico. Če hočemo ostati prijatelji, se je treba začeti pogovarjati o čem drugem in spiti še en kozarec. Na tak način se trenutno rešujejo spori med bližnjimi, tudi v mojem okolju, česar si res nisem nikoli predstavljal.”
dr. Mladen Dolar

"Lahko pride do nezaupanja pri posameznikih, ker so imeli slabe izkušnje, ki so občutili, da se z njim ne ravna dobro in da nimajo enakih pravic ali uslug. Zakaj bi morali ravnati ravno zdaj delovati v dobro drugih, samo zato, ker je to dobro za druge ljudi? Vedno so bili izpuščeni in čutijo zamere.

Obstaja več stopenj zaupanja. Obstaja vprašanje zaupanja v cepivo; ali bo delovalo in bo varno. Zaupanje je v zdravstvenega delavca. Zaupanje je v sistem, v storitve. In potem zaupanje v vlado - v politiko, ki ureja, zahteva in včasih nalaga cepiva. Če vladi ne zaupate, zakaj bi storili, kar pravijo? "
dr. Heidi J. Larson

"Seveda je v naši državi veliko proticepilskih blaznežev, še več pa je takih, ki so do cepiv iz različnih razlogov delno zadržani. A ljudje smo oportunistična bitja in smo pripravljeni storiti marsikaj, kar je v nasprotju z našimi prepričanji, če smo le za to primerno nagrajeni. Le da država ljudi za cepljenje težko nagradi z vrnitvijo v normalno življenje, če ti že zdaj povsem normalno živijo. Oziroma, če vedo, da bodo v tej državi tudi necepljeni lahko brez težav počeli karkoli se jim bo zahotelo.  V tem je osnovna težava naše države in njenega upravljanja epidemije, zato se naši pravni strokovnjaki smešijo s pisanjem o sistemu PTC kot po psihičnem in fizičnem nasilju, saj se je temu nasilju, če je res nasilje, pri nas neznansko lahko izogniti. In enako zgrešeno je tudi pisanje o ogroženosti nekakšne temeljne človekove pravice do tega, da človek reče ne, če pa je v naši družbi reči ne, skrajno preprosto in neboleče. Podobne pravne in etične debate bi morda še imele lahko kanček smisla v resni državi,  pri nas pa gre pri vsem skupaj za namišljene zločine in še bolj namišljene žrtve." 
Goran Vojnović

prispevek z naslovom:
Cepljeni / Necepljeni – delitev, ki presega vse ostale delitve

Dodajam članek, ki nam ga je na fb posredovala Katja Praznik in ki gre morda najdlje v razumevanju novodobnih gibanj, kot so nasprotniki cepljenja, verujoči v neke vrste zarot in podobni, ki govori o tem, da so ta gibanja povzročena s strani politike, ki ni uspela oblikovati bodoče vizije. Namesto, da se ukvarjajo z odpravljanjem teorij zarot, bi se morali ukvarjati s pomanjkanjem politične vizije, iz katerega se hranijo zarote. Skozi apokaliptično meglo zaman iščemo možnosti novega, boljšega začetka. Dokler pa tega ni, zarote ponudijo ljudem potrebo eksistencialno gotovost. Le strokovnjaki s privilegiranega in gotovega položaja lahko gledajo na teorije zarote kot na miselne pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, pri tem pa ostajajo gluhi za izjemno eksistenčno negotovost ljudi. Ta članek tudi potrjuje, da je usmerjenost bloga KREATIVNI RAZRED IN SKUPINE SKOZI OČI PREKARiATA v postavljanje nove vizije sveta ključnega pomena za zdravje in prihodnost naših ljudi in družbe kot celote.

Nekaj odlomkov iz prispevka Nicolasa Guilhota, profesorja oddelka za zgodovino civilizacij na EVROPSKEM UNIVERZITETNEM INŠTITUTU


"Q -šaman odraža nekaj, kar prežema in morda opredeljuje QAnon in vsa sodobna gibanja, ki izkoriščajo zarotniško razmišljanje: s pridobivanjem privržencev teoriji zarote preprečujejo padanje v individualno paranojo in poskušajo apokaliptična čustva spremeniti v gradnike alternativnih kulturnih in političnih skupnosti.
Razkrinkanje je moteče. Namesto tega bi morali obravnavati pomanjkanje politične vizije, na kateri se hrani zarota.na EUI
Šamanizem je morda izginil ali padel na raven folklore, vendar apokaliptična izkušnja, ki so jo želeli usmerjati šamani, ni. De Martino je predlagal, da bi se ta "eksistencialna drama" v sodobnih družbah lahko pokazala v zgodovinskih situacijah "posebnega trpljenja in prikrajšanosti", na primer v vojnah ali v času lakote, ki so posameznika potisnile v nevzdržen položaj. Če je tako, je to vsekakor odločilna izkušnja našega časa: podnebna kriza in njeno izumrtje, uničenje ekosistemov po vsej celini, izkoreninjenje celotnih skupnosti, ki bežijo pred opustošenjem neskončnih vojn ali nepopravljivo degradacijo njihovega habitata, svetovna pandemija, ki opustoši najbolj ranljive družbene in gospodarske neenakosti brez primere, kar pomeni, da je za milijone ljudi konec sveta lahko konec meseca. Še nikoli prej se naš obstoj kot posameznikov in vrste ni počutil tako negotovega. Nikoli se naš svet ni zdel tako krhek. Naša sposobnost, da se v prihodnosti projiciramo, se je močno zmanjšala. Tudi vznemirljivi prostorski podvigi, ki so bili nekoč za človeštvo velikanski skoki, se zdaj počutijo kot vaje za evakuacijo na palubi prvega razreda, ko se milijarderji vrtijo v orbito v svojih zasebnih kapsulah za pobeg."

"Zaman iščemo kulturne in politične vire, ki bi nam pomagali skozi apokaliptično meglo videti možnost novega in boljšega začetka. V tej shizofrenični situaciji lahko kognitivna disonanca postane le norma. Morin je v svojem poročilu o teoriji zarote v Orléansu poudaril, da je bil eden od dejavnikov, ki je omogočal, da nevarne mitologije vladajo nad celotnim mestom, "premajhna politizacija". Širjenje teorij zarote odraža mračno revščino politične kulture, ki ne uspe milijonom posameznikov, ki se soočajo z izgubo svojega sveta. Ker so obupani in obubožani poskus razumevanja katastrofalnih razsežnosti sedanjosti, ko to ne uspejo razpoložljivi kulturni viri, so teorije zarote neposreden izrast tega političnega praznine." 

"Namesto tega moramo obnoviti politično zmogljivost za premostitev mostov čez kataklizmično sedanjost. To se lahko začne le z rekonstrukcijo vizije skupnega sveta in vključujoče prihodnosti za vse tiste, ki izgubljajo svojo.
Če ne omenimo tega, bodo teorije zarote še naprej uspevale in zasedle mesto, ki so ga nekoč zasedle ideologije."

"Teorije zarote poskušajo apokaliptična čustva spremeniti v gradnike alternativnih kulturnih in političnih skupnosti."



Ni komentarjev:

Objavite komentar