SUZANA
ŠVENT
SIMULTANI KONTRAST
Poležavanje
na postelji in prebiranje članka o delu bi lahko tokrat poimenovala tudi
simultani kontrast. Ta je v slikarstvu zelo pomemben, saj opredeljuje soodvisnost
med barvama. Takisto je najbrž moj počitek vplival na dojemanje dela, ki se je
izvajalo v sosednji sobi. Odnos akademske slikarke, ki počiva in bere Delov
intervju z Anno Kirah, v drugi sobi pa doktor etnologije in kulturne
antropologije piše svoj novi znanstveni članek, je tokratni povod za kratek
razmislek o družboslovcih in gospodarstvu, temi, ki se skriva pod naslovom
intervjuja »Recept za uspeh: analizirajte svoje nekupce!«*
Družboslovci,
humanisti, umetniki so družbi v breme! To je prepričanje, ki se ga kar malo
bojim in ga premnogokrat zaznavam v pogovoru z znanci, žal pa bi koga s takšnim
pogledom našla tudi med svojimi prijatelji. Aplikativno znanje, ki se ga da
bojda meriti s številkami, je tisto pravo merilo, ki zares šteje, me preprečujejo.
Tukaj se strinjam z Anno, da se vse prevečkrat pozablja na dejstvo, kako je
mogoče vse podatke, tako kvalitativne kot kvantitativne, zlohotno interpretirati
in manipulirati že z vprašanji na vprašalniku – če postavimo »napačno«
vprašanje, dobimo »napačen« odgovor.
Lahko
bi naredili preprost preizkus in bi direktoricam in direktorjem slovenskih
podjetij zastavili vprašanje, ali v svojem kolektivu zaposlujejo antropologinje
in antropologe. Po statistični obdelavi podatkov bi verjetno prevladal odgovor,
da jih praviloma ne, vsaj ne na način, da bi opravljali takšno delo, ki bi bilo
povezano z njihovo formalno izobrazbo. Tako bi lahko sklepali, da jih za
uspešno delovanje svojega podjetja ne potrebujejo.
Pa
vendar Anna Kirah, tudi sama antropologinja in psihologinja, poudarja: »Mislim,
da ima lahko korist od družboslovca vsak, ki dela z ljudmi. Antropologi lahko
delajo v kadrovskem oddelku, marketingu, prodaji … ko sem delala v Microsoftu,
so si me izposojali različni oddelki: od raziskovanja, razvoja do marketinga in
prodaje. Vrednost raznovrstnega mišljenja in razmišljanja je pomembna za vsak
del organizacije.«
S
ponosom lahko zapišem, da zgoraj izpostavljeni citat povsem drži! Klemen ima v
najinem mini družinskem podjetju skoraj nezamenljivo vlogo. Široko znanje mu omogoča,
da se z najinimi rednimi poslovnimi partnerji ali s priložnostnimi kupci
zaplete v sproščen, zabaven in zanimiv pogovor, ob tem pa jim zna tudi
prisluhniti. Ko namreč beseda nanese na najine Unikatne čokoladne lizike, mu uspe
izluščiti predloge in želje kupcev, ki jih nato implementirava v nadaljnjem
razvoju izdelka. Tako sva na primer uresničila ideje o darilni embalaži,
čokoladnih medaljah, naravnem barvilu iz zelenega čaja … Je kreativna misel
večine objav na najini strani na Facebooku. Veliko se pogovarjava o nadaljnjih
poslovnih korakih, pri čemer je vedno zelo zahteven sogovornik, ki terja tehten
premislek pred vsakim novim podvigom. Zato tako težko razumem, zakaj se ljudje bojijo
izobraženega kadra družboslovne/humanistične provenience?! Da so
prekvalificirani in da jim manjka delovnih izkušenj, jih zavračajo. Ne vem pa,
ali se tisti, ki o tem odločajo, počutijo ogrožene in zato raje poskrbijo, da
do konca svojih dni ostajajo prvi na vasi, ali resnično ne prepoznajo njihove
dodane vrednosti za svojo poslovno vizijo.
*http://svetkapitala.delo.si/ikonomija/recept-za-uspeh-analizirajte-svoje-nekupce-3516
*http://svetkapitala.delo.si/ikonomija/recept-za-uspeh-analizirajte-svoje-nekupce-3516
*Akademska
slikarka Suzana Švent, nekoč mladinska državna prvakinja v šahu, je diplomirala
na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Samostojno in
skupinsko je razstavljala vse od Murske Sobote do Nove Gorice, sodelovala pa je
tudi na več likovnih kolonijah tako doma kot v tujini. Živi in ustvarja v
Ljubljani.
