Kreativni razred

SUZANA ŠVENT

SIMULTANI KONTRAST

Poležavanje na postelji in prebiranje članka o delu bi lahko tokrat poimenovala tudi simultani kontrast. Ta je v slikarstvu zelo pomemben, saj opredeljuje soodvisnost med barvama. Takisto je najbrž moj počitek vplival na dojemanje dela, ki se je izvajalo v sosednji sobi. Odnos akademske slikarke, ki počiva in bere Delov intervju z Anno Kirah, v drugi sobi pa doktor etnologije in kulturne antropologije piše svoj novi znanstveni članek, je tokratni povod za kratek razmislek o družboslovcih in gospodarstvu, temi, ki se skriva pod naslovom intervjuja »Recept za uspeh: analizirajte svoje nekupce!«*

Družboslovci, humanisti, umetniki so družbi v breme! To je prepričanje, ki se ga kar malo bojim in ga premnogokrat zaznavam v pogovoru z znanci, žal pa bi koga s takšnim pogledom našla tudi med svojimi prijatelji. Aplikativno znanje, ki se ga da bojda meriti s številkami, je tisto pravo merilo, ki zares šteje, me preprečujejo. Tukaj se strinjam z Anno, da se vse prevečkrat pozablja na dejstvo, kako je mogoče vse podatke, tako kvalitativne kot kvantitativne, zlohotno interpretirati in manipulirati že z vprašanji na vprašalniku – če postavimo »napačno« vprašanje, dobimo »napačen« odgovor.

Lahko bi naredili preprost preizkus in bi direktoricam in direktorjem slovenskih podjetij zastavili vprašanje, ali v svojem kolektivu zaposlujejo antropologinje in antropologe. Po statistični obdelavi podatkov bi verjetno prevladal odgovor, da jih praviloma ne, vsaj ne na način, da bi opravljali takšno delo, ki bi bilo povezano z njihovo formalno izobrazbo. Tako bi lahko sklepali, da jih za uspešno delovanje svojega podjetja ne potrebujejo.

Pa vendar Anna Kirah, tudi sama antropologinja in psihologinja, poudarja: »Mislim, da ima lahko korist od družboslovca vsak, ki dela z ljudmi. Antropologi lahko delajo v kadrovskem oddelku, marketingu, prodaji … ko sem delala v Microsoftu, so si me izposojali različni oddelki: od raziskovanja, razvoja do marketinga in prodaje. Vrednost raznovrstnega mišljenja in razmišljanja je pomembna za vsak del organizacije.«

S ponosom lahko zapišem, da zgoraj izpostavljeni citat povsem drži! Klemen ima v najinem mini družinskem podjetju skoraj nezamenljivo vlogo. Široko znanje mu omogoča, da se z najinimi rednimi poslovnimi partnerji ali s priložnostnimi kupci zaplete v sproščen, zabaven in zanimiv pogovor, ob tem pa jim zna tudi prisluhniti. Ko namreč beseda nanese na najine Unikatne čokoladne lizike, mu uspe izluščiti predloge in želje kupcev, ki jih nato implementirava v nadaljnjem razvoju izdelka. Tako sva na primer uresničila ideje o darilni embalaži, čokoladnih medaljah, naravnem barvilu iz zelenega čaja … Je kreativna misel večine objav na najini strani na Facebooku. Veliko se pogovarjava o nadaljnjih poslovnih korakih, pri čemer je vedno zelo zahteven sogovornik, ki terja tehten premislek pred vsakim novim podvigom. Zato tako težko razumem, zakaj se ljudje bojijo izobraženega kadra družboslovne/humanistične provenience?! Da so prekvalificirani in da jim manjka delovnih izkušenj, jih zavračajo. Ne vem pa, ali se tisti, ki o tem odločajo, počutijo ogrožene in zato raje poskrbijo, da do konca svojih dni ostajajo prvi na vasi, ali resnično ne prepoznajo njihove dodane vrednosti za svojo poslovno vizijo.

*http://svetkapitala.delo.si/ikonomija/recept-za-uspeh-analizirajte-svoje-nekupce-3516

*Akademska slikarka Suzana Švent, nekoč mladinska državna prvakinja v šahu, je diplomirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Samostojno in skupinsko je razstavljala vse od Murske Sobote do Nove Gorice, sodelovala pa je tudi na več likovnih kolonijah tako doma kot v tujini. Živi in ustvarja v Ljubljani.