Kreativni razred

Alenka Sottler

KDO BO ZLATA PTIČKA

Medtem ko se ves FB sonči na fotografijah plaž, uživa v sončnih zahodih, lesketu kamenčkov ob morju in prepeva Barčica po morju plava, nekdo misli samo in le na denar. Kako ga izčrpati iz dopustniško razigranih in poletno uspavanih prebivalcev Slovenije. Naj bo dež ali huda vročina, v Mostah vztrajno vrtajo in kopljejo stroji. Poleg številnih supermarketov bomo tu dobili še en Fidel in še en Enteršpar. Po radiu smo izvedeli tudi, da potekajo priprave za dograditev Tupernove na Rudniku. Ti trgovinski organizmi bodo dopolnili zbirko neštetih supermarketov, ki v tem trenutku legalno osvajajo Slovenijo in okupirajo njena za trgovino strateška ozemlja.

Ja, legalno okupirajo! Nekoč sem imela priložnost videti in prelistati interni sveti gral ene od petih največjih svetovnih korporacij. Velika, debela in v trdne platnice vezana knjiga je bila okrašena s simboli kooperacije in predpisanimi barvami znamke. Pravila za upravljanje, vodenje in protokole v njej spominjajo na zapis vojaške doktrine. Poglavja opisujejo strategije in taktike ter dajejo napotke za upravljanje podjetja v kriznih situacijah, vsak korak pa je predviden in načrtovan. Že drobna pritožba v pismih bralcev je vzeta kot napad na korporativno družbo in obrambni mehanizem tega sodobnega »organizma« se sproži – kot pri mravljah, če kdo dregne v mravljišče.

Breskve so zrele, omamno sočne, sladke, na morju prijetno hladi mistral. »O, le naprej, o, le naprej, dokler je še vetra kej,« se razlega po obali.

Supermarket kljub vročini raste s silovitostjo tujerodne invazivne rastline. Zjutraj je na nedokončanem gradbišču že zapičena tabla z napisom Odprto od 8h do 21h. Primerjati osvajanja Slovenije z ekonomsko okupacijo se mi zdi ustrezno, saj gre za vojno med trgovinskimi centri za zavzemanje ozemlja. To omogočamo sami s tem, da trgovinskim centrom prodajamo zemljišča. Ozemlja je v vojni treba zavzeti z vojaško silo, mi pa se damo za enkratno plačilo okupirati kar sami in legalno omogočimo kupcu večno črpanje denarja iz žepov tukajšnjih prebivalcev.

 

NESKONČNO ČRPALIŠČE

Neskončno črpanje, to je sveti gral današnje ekonomije. Naj denar teče, vsako uro, minuto, danes, jutri čez mesec, skozi vse leto, desetletja in desetletja … hitro, hitreje. Vsaka zamujena minuta pri blagajni ovira učinkovito črpanje. Ko se orjaški pogon vzpostavi, se vrti sam od sebe. Le enkrat plačaj, postavi trgovino in ta neverjetni sesalec bo sesal denar iz naših krajev in žepov za večno.

Na morju je bonaca, mi plavamo, delamo jogo, postavljamo šotore v Medulinu in pojemo;

Barčica po morju plava,
jadra se razpenjajo.
http://www.mojvideo.com/video-barcica-po-morju-plava/675b6d7a322a1c06b4d7

Nekdo pa dela, se odreka in noče pojesti kolačka marshmallow.* Če ne verjamete, da mislijo na vas tudi v najhujši vročini, preberite razpis:

FIDLOV KREATIVNI IZZIV

Xebsi, zavod za digitalno odličnost v sodelovanju s Fidlom Slovenija organizira Fidlov Kreativni izziv za mlade od 18. do 30. leta. Iščejo najboljše rešitve izziva, kako družine z otroki prek aktivnosti na spletu pripeljati v fizično trgovino, da postanejo in ostanejo Fidlovi kupci. Prijave so mogoče do 31. avgusta na:

 http://websi.si/lidlov-kreativni-izziv

Mladi slovenski volički s svojo vpreženo kreativnostjo v Fidlov voz se bodo kar sami domislili, kako za druge voziti naše razvajene kupce na kup. Pa ne vseh, le družine z malimi otroki, ki najobilneje mečejo denar v vedno lačen gobec trgovinskih gigantov.

Poletje v Istri, potovanja po daljnih deželah … »O, le naprej, o, le naprej,
do brezkončnih krajev mej.«

Supermarketi medtem rastejo pod vsakim večjim blokom, pod stolpnicami in v naseljih. Da bi ljudje iz stolpnice kar padli v Enteršpar, kot bo to na primer na Litijski cesti.

Premišljujem. Ko zemljišča vsaj ne bi prodali in bi ga dali v dolgoročni namen, kakor menda delajo Hrvati. Bi čez čas prišel nazaj v roke tukajšnjih prebivalcev in še rento bi imeli.

Lahko pa bi si predstavljali, da so ti supermarketi nekaj takega kot zastrupljeni vodnjaki. Iz njih enostavno ne smeš piti vode. Kot da ne obstajajo. Potem bi bili prisiljeni razviti ali obuditi druge oblike prehranjevanja.

Ali pa bi se npr. odločili in sporočili vsem supermarketom, da smo zmagovalca že izbrali in osvajanje ozemelj nima smisla.

 Morda pa bi preprosto začeli hoditi le v edinega izbranega in vsi drugi bodo morali priznati poraz.

MI SMO SVOJ KOLAČEK MARSHMALLOW ŽE POJEDLI

V Sloveniji se zavedamo, da v tem svetu ni nič zastonj. Zabava nas naivnost beguncev, ki mislijo, da se jima bosta na Zahodu cedila med in mleko, le doseči ga morajo. In kako brez pameti so bili šele Indijanci, ki so za ničvredna zrcalca menjali zlato in umetnine neverjetne vrednosti ter z vero v dobronamernost prišlekov zapravili vso svojo veličastno posest v Ameriki.

Na Zahodu je vsem jasno, da zmaga tisti, ki se odreče in ne poje takoj sladice, imenovane marshmallow, ampak zna lepo počakati in potem je nagrajen z dvema kolačkoma marshmallow. Tako so jih podučili znanstveniki s slavnim eksperimentom marshmallow.*

Ampak mi smo svoj kolaček marshmallow takoj pojedli in smo zdaj na počitnicah.

Na koncu bitke megamarketov na prostoru Slovenije bo nekdo pobral vse »Winner takes  all«, pravijo korporativni strategi.

Uganete, kdo bo zlata ptička?

Zapuščeni nakupovalni centri v Ameriki

*https://en.wikipedia.org/wiki/Stanford_marshmallow_experiment