Kreativni razred: JEDRSKA ELEKTRARNA ZDAJ?

DOKLER SO OVCE, BO STRIŽENJE.

prof. Richard Wolff:"Posebej kritičen sem do t.i. industrije oglaševanja..." https://www.instagram.com/reel/DBousTrsp4I/?igsh=bzNpcG9iNzQ3cndx

Če bo referendum, bom glasovala proti JEK2 zaradi napačnih, nerealnih ocen in izhodišč odgovornih za vodenje tega procesa. Videti je, da vodilni razmišljajo le v okviru trenutnega sistema in namesto celostno. Mislim, da smo zapravili že preveč denarja za prazen nič, hkrati pa dokazali, kako ne znamo voditi tako zahtevne projekte. Po tem ne gre več toliko samo za vprašanje, jedrska elektrarna da ali ne, ampak ali si jo po vseh teh finančnih fiaskih sploh še lahko privoščimo? V tako nepredvidljivih časih je potrebno držati položaj države odprt za različne scenarije, ne pa ga zacementirati z eno samo rešitvijo, ki bo preprečevala kakršnokoli drugo prilagoditev. Ocenjujem, da nerealno vrednotimo svoje dejanske sposobnosti, stanje družbe in situacije v svetu. Takšen projekt se lahko uresniči samo na trdni podlagi in kredibilnosti, zgrajeni na veliko predhodnih uspešnih projektih. Mi pa še RTVSLO ne znamo spraviti iz rdečih številk. Pa so se gospodje že vkrcali na neoliberalni "adrenalinski drive" in začeli igrali z orjaškimi investicijami za tuj denar. Saj bi tak podvig lahko izvedli le pod pogojem, če bi ga večinsko pokrila država (beri državljani Slovenije)! Neoliberalizem pri nakupovanju, socializem pri plačevanju!

Kajti potem ne bo denarja za celo generacijo niti za noht in zato bi morali tukaj vprašati tudi mlade, ali so pripravljeni odplačevati to breme? In kaj, če na vsake dve, tri leta pride spet do katastrofalnih poplav, suše ali požarov, kar je povsem realno pričakovati glede na podnebne spremembe. S čim bomo potem obnovo financirali? Ali pa pride do množice migrantov in beguncev, kot jih napovedujejo zaradi vojn in podnebnih sprememb klimatologi? Da o staranju prebivalstva, o zdravstvu, kmetijstvu ter prehranski varnosti, pa stanovanjih za mlade, pospešenem oboroževanju in financiranju NATA ter vseh drugih kritičnih področjih, ki bodo zahtevala prilagoditve, niti ne govorim. Ne vem sicer natančno, kakšne pogodbe smo podpisali z Ukrajino, a mislim, da smo se zavezali k financiranju njene obnove in tudi siceršnji pomoči, torej moramo všteti zdaj tudi to odgovornost. In če se bomo tako do konca zadolžili, bo naša kreditna sposobnost zgrmela na dno, premo sorazmerno pa se bodo obresti za stara in najemanje novih posojil drastično povečale, če nam bo sploh kdo hotel kaj posoditi. Podjetjem, ki bodo zašla v škripce, ne bomo več mogli pomagati skozi težke čase in lahko bodo končala za ničvreden denar v tujih rokah. Ali sploh kdo vodi računa o celoti v tej državi? Počutim se kot v družini z prenizkimi plačami za vse izdatke, ko eden od članov vrši pritisk na ostale, zakaj se je nujno preko noči zadolžiti za Mercedes.

Menim, da tako neodgovorno, servilno in rizično se obnašajo samo popolnoma odvisni ljudje, ki se v resnici nikoli niso bili za nič odgovorni.

Predvsem pa si bi morali najprej odgovoriti na vprašanje v kakem svetu želimo živeti in kakšen bo svet čez 30 let, da bi potem lahko vedeli, kakšno količino in vrsto energije potrebujemo. Si res želimo nadaljevati potrošniško dirko? Avstrija se še ni odločila za jedrsko elektrarno in bo nasprotovala gradnji nove v Sloveniji. Po drugi strani pa se je ta naša soseda pravkar pridružila skupini BRICS, verjetno tudi zato, da bo lahko spet kupovala poceni energent plin. Ali ni naša in evropska trenutna jedrska zadolževalna evforija pravzaprav direktna posledica sedanje politike Ursule van Leyen, EU parlamenta in ZDA, ki so uvedle neučinkovite sankcije ter prepoved trgovanja z Rusijo in koriščenja njenih energentov. Zaradi takšnega vodenja moramo nenadoma najti nadomestni vir in naenkrat so vsi ogreti za jedrske elektrarne, ki nam jih bodo, kdo drug seveda (in bog ne daj, da bi bili to Kitajci) po vsej verjetnosti prodali Američani. Orjaške zneske, ob že obstoječih vojaških in oboroževalnih stroških, pa bomo za to morali kot vedno, plačati državljani. S tem si bomo dokončno zategnili zanko okrog vratu.

In kdo bo tu zaslužil? Vedno pripravljeni na pomoč Američani*? Morda celo Francozi? Saj je zadnje čase nekaj veliko obiskovanja, fotografiranja in objemanja. Trikrat lahko ugibam, koliko je bližnji obisk predsednika vlade Roberta Goloba pri ostarelem ameriškem predsedniku Bidenu povezan z motivom Američanov, da sklenejo kupčijo z korporacijo Westinghouse. Spomnimo se, kaj so pred časom prebrali v častnikih:

"Delovanju plinovoda Severni tok 2 se na vse kremplje upirajo tudi Američani,** ki si želijo, da bi EU zemeljski plin uvažala iz ZDA. EU je temu, navkljub zasoljenim ameriškim cenam, celo naklonjena. Medtem si bančniki pri Goldman Sachsu in JP Morgan že manejo roke zaradi obetov, da bi zaradi motenj pri ruski dobavi nafte cene lahko dosegle tudi 120 dolarjev na sod nafte."*

Če so EU prodali drag plin, zakaj ne bi spravili v promet še nekaj pregrešno drage in morda že zastarele jedrske tehnologije? Ali vi imate doma še kak aparat izpred trideset let, sama ga nimam. Tako hiter je danes tehnološki razvoj. Do takrat, ko bo gradnja JEK 2 zaključena, bo lahko že povsem zastarela. Človek skorajda pomislil, da tako hitijo s prodajo dragih jedrskih elektrarn, ker bodo podobno kot pri električnih avtomobilih, kmalu prišli Kitajci z razvitimi cenejšimi rešitvami.

In ali sploh pomislimo, da bi bile lahko s tako ogromnimi denarji sami razvili še kake druge rešitve, primerne za naše okolje, ki bi bile morda dobre še za druge. V Sloveniji je vse več dežja in predvideva se, da ga bo še več. Ali lahko to dejstvo izkoristimo tudi za pridobivanje električne energije. Slovenija se duši v lesu, povsod ležijo kupi odpadnega lesa od naplavin, od žledolomov in od požarov. Mlad inženir mi pravi, da bi znal razviti in izdelati učinkovite prilagodljive dimniške filtre. Ali sploh pomislimo, da bi najprej smiselno prilagodili naš načina življenja in proizvodnje obdobjem z viški in padci energije? Šele včeraj sem izvedela na Tarči, da obstaja tudi alternativni načrt, če se za jedrsko elektrarno ne odločimo. Kje je in zakaj izvemo vse o JEK2 in nič o alternativi? Kako naj ljudje potem sprejmejo odgovorno odločitev? Da o katastrofalnem dialogu politikov, kot smo ga včeraj poslušali posnetku na TVSLO sploh ne govorim. Ob tem pa, ko bi se tako zadolžili za "čisto energijo" in razogljičenje, pa istočasno financirajo in pošiljajo orožje na bojišča, katerega eksplozije izničijo vsak trud za razogljičenje!
Ob tako nedoslednem ravnanju vidim, koliko je v resnici politiki do razogljičenja.

Koliko lahko potem politikom s tako kratko in manipulativno pametjo zaupam odgovoren nakup, vodenje in gradnjo JEK2? Koliko državljanske energije je samo potrebno samo zato, da jih ustavimo pri teh rabotah, da se človek nehote vpraša, ali si sploh zaslužijo svojo plačo.

Alenka Sottler

*https://nova24tv.si/cene-zemeljskega-plina-v-enem-dnevu-skocile-za-41-odstotkov/

**There are various theories and speculations. Some suggest that a state-sponsored group might be responsible, while others believe it could have been an independent group. Investigative journalist Seymour Hersh claimed that the attack was ordered by U.S. President Joe Biden, but this has been denied by the White House.

!Besedilo odraža le mnenje pisateljice

V medijih pa so se pojavila še številna druga mnenja in prispevki na to temo.

JEK 2 je zelo nasprotoval v Sobotnem delu Zoran Kus.*https://sl.wikipedia.org/wiki/Zoran_Kus

Na blogu sem objavila izrezeke iz fizičnega časopisa in dodala povezavo na članek

DELO/SOBOTNA PRILOGA/ https://www.delo.si/sobotna-priloga/jedrska-energija-ali-zeleni-prehod/,

ki pa danes na moje presenečemje več ne vodi nikamor. Je naključje, da je izginil, ali samo napaka? Ne vem. Članek Zorana Kusa sem skušala najti s pomočjo umetne inteligence, ki pa pri iskanju le tega prav tako ni bila uspešna, saj ni našla pri časopisu DELU niti enega prispeva ali članka z omembo Zorana Kusa. Tak odgovor sem dobila:

"Razumem vašo težavo. Na podlagi mojega iskanja nisem našel specifičnega članka Zorana Kusa z naslovom “Jedrska energija ali zeleni prehod” v arhivu časnika Delo. Možno je, da je bil članek umaknjen ali pa je dostopen le naročnikom." No, shranila sem nekaj izrezkov s povdarki tu: