Tretje redno srečanje Kreativnega razreda je potekalo v znamenju pomladne rumene barve. Na njem smo tehtali različne predloge, taktike in strategije. Razmišljali smo, zakaj smo odpovedali obisk Kreativnega razreda v Mariborski Pekarni in govorili o tem, da bi bilo dobro voditi zapise o tem, zakaj kdo od nas ali Kreativni razred v celoti odpove vabilo na razstavo. Pa kako se moramo šele naučiti, kaj vse lahko dosežemo skupaj.
In dalje, kako se v času inflacije, vojaške invazije, enrgetske in podnebne krize ljudje zapirajo v svoj dom in se osredotočajo na boj za preživetje. Da se bo lahko morda le še peščica ljudi lahko igrala "s koncepti, strategijami in spraševanjem", kako naprej. A tudi o tem, kako je včasih dovolj peščica ljudi, da se doseže pomembne premike. Veliko zanimivih predlogov je bilo izrečenih o tem, kako naj naša vrata še naprej ostanejo odprta za članstvo in nam ni potrebno uniformirati različne načine kako in koliko se vsak vključi v naše dejavnosti, ampak naj to ostane odločitev oziroma stvar vsakega posameznika
»Tuje mi
je zatekanje v razne skupine, sem bolj za budno prisotnost in odzivanje sproti,
v vsakdanjem okolju, za odgovorno avtonomno delovanje.”
»Veš,
osebno nisem političen tip človeka, nisem tak aktivist na zunaj. Trudim se do
te mere finančno osamosvojiti, da bom potem nekoč iz te pozicije opozarjal na
številne napake v sistemu.»
»Naj se s
tem ukvarjajo mladi!«
»Ni to
zame!«
»Imam
toliko težav, da se zadnje čase posvečam le sebi in dokler tega ne rešim, se
bolj težko posvetim čemerkoli drugemu.«
»Za
aktivno sodelovanje me žal zmanjka.«
»Jaz
verjamem, da smo ljudje odgovorni zase, ne glede na to, kaj počnemo.«
»Na žalost
zaradi popolne zaposlenosti in utrujenost ne najdem več časa,«
»Vam
povem, če bom zaslužil samo majhen višek, ga Slovenija ne bo videla, raje ves
denar dam na Kajmanske otoke. Barabe.«
»Sem tako
zaseden, da ta hip res ne morem. Podpiram pa vse druge, ker je to res potrebno,
da se kaj naredi, a kot rečeno, ravno sedaj sem sredi ene ful gužve«.
»Nimam več nobenega časa, na vseh koncih same zahteve, komaj zmorem najnujnejše«
»Če, kot
pravite kapitalizma nič več ne ovira, če
je kapitalizem zmagal, zakaj proti njemu ni večjega odpora? Saj veste, ljudje
so nekakšen sistem, In zaradi nečesa je kapitalizem veličini vendarle všeč.
Ne vem,
ali je to res. Upora morda ni, a vidim pa obup, umik ljudi vase, pobeg v individualnost, vidim razrast najrazličnejših
terapevtskih tehnik......
....Moram pa vas nekaj spomniti. Takšen odziv ljudi ni nič novega. To se je že zgodilo ob koncu rimskega imperija. Stoična filozofija je zelo dober primer tega duha. Kaj pravijo stoiki? Da se je nesmiselno vmešavati v stvari, nad katerimi nimaš moči, zaradi česar je edino smiselno kultivirati svojo individualnost. Današnji sinonim tega je vlaganje vase, skrb zase, danes se več ne učimo ampak vlagamo v svojo kariero, v svoje potenciale, vsi smo majhne ekonomske enote, samostojni podjetniki, ki svoje življenje urejujemo, kot da smo ves čas na trgu. Dejstvo, da smo Izgubili voljo spremeniti svet, je logična posledica vrste svetovno - zgodovinskih porazov. Sam sicer menim, da smo prehitro obupali, da smo prehitro prišli do teh sklepov, da bi morali bolj potrpežljivo preučiti, kaj se je pravzaprav sploh zgodilo. Vidimo pa posledice. Ljudje želijo v tem krutem svetu ostati prijazni, imeti želijo prijetno družino, želijo biti prijazni do žena mož in otrok, kolikor se pač da, ljudje želijo živeti zdravo življenje in si urediti lepa stanovanja. Vemo pa, da so to značilne posledice tiranij. Če si poskušam spet pomagati z rimskim imperijem - v tistih časih poznega rimskega imperija, ko so res vladali grozni tirani, se je razširilo mnenje, da ni mogoče ničesar narediti, da so tirani premočni - gremo zato raje domov in bodimo dobri, bodimo odkriti znotraj svoji omejitev. Danes sicer mnogi nimajo več niti možnosti, da bi si urejali stanovanje, morda le še sobo. Ampak veste, to ni potrošništvo. To je pobeg. Temu so nekoč rekli notranji eksil, ki je nastal zaradi pomanjkanja svobode.«
(madžarski
filozof Gaspar Miklos Tamas v intervjuju VEČINA LJUDI DELA, KER MORA DELATI…., Borut
Mekina, Mladina, 28. 7. 2O17) .
"Posamezniki, ki se imajo za neodvisna bitja, ki nikogar ne potrebujejo, ki svojega obstoja ne utemeljujejo na odnosih z drugimi, temveč na individualizmu, so prav tisti, ki v veliki meri izgubijo svojo svobodo, zlasti v delovnih razmerjih: zanikajo solidarnost, skupnost in medsebojno pomoč ter se znajdejo v vlogi objektov najbolj nebrzdanega izkoriščanja, saj imajo kot posamezniki najšibkejši položaj na trgu."
Sergio Bologna, zgodovinar in avtor knjige Vzpon Evropskih samozaposlenih delavcev
***
»Funkcija ideologije danes je, da ubije upanje.«
Slavoj Žižek
***
Skupina
skozi oči prekariata in njeno aktivno jedro Kreativni razred te vabi, da rečeš sistemu
NE in prideš v nedeljo, 2. aprila ob 16h v Lončarski atelje ob kavarni SEM -a, Metelkova 2, v Ljubljani.
Srečanja Kreatvnega razreda so vsako prvo nedeljo v mesecu ob16h uri v lončarskem ateljeju SEM-a, Metelkova 2 v Ljubljani
Ni komentarjev:
Objavite komentar