INICIJATIVA KULTURNA INŠPEKCIJA DELA
O (NEPLAČANEM) DELU IN (NEPLAČANIH) DELAVCIH V KULTURI
Statistični urad RS je pred nekaj dnevi objavil statistične podatke o kulturnih dejavnosti na odru v preteklih letih. Med drugim so postregli s podatkom da se je odrska produkcija skrčila na okrog 45% tiste v letu 2019.Nekaj odstavkov za tem podatkom pa postrežejo z naslednjim podatkom: glede na 2019 se je število zunanjih sodelavcev zmanjšalo za več kot 31 odstotkov. Med zunanjimi sodelavci je bilo največ samozaposlenih v kulturi in sicer nekaj več kot 26% (njihovo število se je glede na 2019 zmanjšalo za 15%), sledili so prostovoljci, neplačani delavci (22%) in tisti z avtorsko pogodbo (21%).In kaj to pomeni v absolutnih številkah?V absolutnih številkah to pomeni, da je bilo v ustanovah z odrsko dejavnostjo v letu 2020:- 3,5 krat več zunanjih sodelavcev kot redno zaposlenih oseb (9.168 napram 2.2627),- skoraj enako število prostovoljnih / "neplačanih" delavcev ter redno zaposlenih (1.999 napram 2.627),- skoraj enako število samozaposlenih v kulturi (2.398), delavcev po pogodbi o avtorskem delu (1.951) kot redno zaposlenih (2.627).V absolutnih številkah to pomeni, da je bilo v ustanovah z odrsko dejavnostjo v letu 2019-5-krat več zunanjih sodelavcev kot redno zaposlenih (13.319 napram 2.618),- za skoraj 50 odstotkov več prostovoljnih/"neplačanih" delavcev od redno zaposlenih (3.795 napram 2.618),- več samozaposlenih v kulturi (2.821) ter delavcev po pogodbi o avtorskem delu (3.118) kot redno zaposlenih (2.618).Vir podatkov je https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9735Področje kulturne dejavnosti na odru nam torej še kako "lepo" prikaže kaj praktično pomeni "prekarni trg dela", kakor to nekateri imenujejo. Še bolj praktično pa to pomeni, da se razbije delavstvo na čim več različnih "oblik dela", pardon "sodelovanja". Delavci kot "izvajalci". Delo kot "storitev". Navsezadnje pa še največ pove dejstvo, da so za prikaz delavstva v kulturnih dejavnostih na odru na SURS-u v opazni meri morali uporabi tudi pojem "neplačani delavci"...Prav zato je še kako pomembna inciativa Kulturna inšpekcija dela, ki jo je sprožila Katja Praznik, ki se že več let ukvarja s problematiko neplačanega dela v kulturi.Kakor zapiše v FB zapisu ob zagonu iniciative v začetku julija:"Kulturna inšpekcija dela je nastala, da pokaže izkoriščanje delavk in delavcev v kulturi ter da se kulturne institucije, ki proizvajajo in vzdržujejo izkoriščanje in nevidnost dela v kulturnem ustvarjanju, z njim soočijo.Fotograf je povabljen, da ima samostojno razstavo v javni kulturni instituciji. Celoten proračun razstave je 30.000 eur, avtorski honorar fotografa pa je 300 eur. Ali se ti to zdi pravično? Koliko si ti plačan_a za svoje delo v kulturi? Ali si sploh plačan_a, razen z obljubo potrditve? Ali si kdaj izračunal_a, koliko ur potrebuješ za pripravo in izvedbo svojega dela?Že več let se ukvarjam s problematiko neplačanega dela v kulturi. Po vsem tem času ugotavljam, da potrebujemo orodje za izvajanje konkretnega pritiska na ustanove, ki izkoriščajo delavke in delavce v kulturi in proizvajajo njihovo revščino. Zato me zanima, kaj pa ti? Kakšna je tvoja zgodba delavke ali delavca v kulturi? Sporoči jo (če želiš, lahko tudi anonimno) na kulturna.inspekcija@gmail.com. Sporoči in oglasi se tudi, če se želiš aktivno pridružiti pobudi. Vse zgodbe, podatki in informacije bodo osnova za izvajanje pritiska na kulturne institucije, ki proizvajajo in reproducirajo izkoriščanje delavk in delavcev v kulturi."
GREMO NAPREJ!
Goran LukićDelavska svetovalnica
O (NEPLAČANEM) DELU IN (NEPLAČANIH) DELAVCIH V KULTURI
Statistični urad RS je pred nekaj dnevi objavil statistične podatke o kulturnih dejavnosti na odru v preteklih letih. Med drugim so postregli s podatkom da se je odrska produkcija skrčila na okrog 45% tiste v letu 2019.
Nekaj odstavkov za tem podatkom pa postrežejo z naslednjim podatkom: glede na 2019 se je število zunanjih sodelavcev zmanjšalo za več kot 31 odstotkov. Med zunanjimi sodelavci je bilo največ samozaposlenih v kulturi in sicer nekaj več kot 26% (njihovo število se je glede na 2019 zmanjšalo za 15%), sledili so prostovoljci, neplačani delavci (22%) in tisti z avtorsko pogodbo (21%).
In kaj to pomeni v absolutnih številkah?
V absolutnih številkah to pomeni, da je bilo v ustanovah z odrsko dejavnostjo v letu 2020:
- 3,5 krat več zunanjih sodelavcev kot redno zaposlenih oseb (9.168 napram 2.2627),
- skoraj enako število prostovoljnih / "neplačanih" delavcev ter redno zaposlenih (1.999 napram 2.627),
- skoraj enako število samozaposlenih v kulturi (2.398), delavcev po pogodbi o avtorskem delu (1.951) kot redno zaposlenih (2.627).
V absolutnih številkah to pomeni, da je bilo v ustanovah z odrsko dejavnostjo v letu 2019
-5-krat več zunanjih sodelavcev kot redno zaposlenih (13.319 napram 2.618),
- za skoraj 50 odstotkov več prostovoljnih/"neplačanih" delavcev od redno zaposlenih (3.795 napram 2.618),
- več samozaposlenih v kulturi (2.821) ter delavcev po pogodbi o avtorskem delu (3.118) kot redno zaposlenih (2.618).
Vir podatkov je https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9735
Področje kulturne dejavnosti na odru nam torej še kako "lepo" prikaže kaj praktično pomeni "prekarni trg dela", kakor to nekateri imenujejo. Še bolj praktično pa to pomeni, da se razbije delavstvo na čim več različnih "oblik dela", pardon "sodelovanja". Delavci kot "izvajalci". Delo kot "storitev". Navsezadnje pa še največ pove dejstvo, da so za prikaz delavstva v kulturnih dejavnostih na odru na SURS-u v opazni meri morali uporabi tudi pojem "neplačani delavci"...
Prav zato je še kako pomembna inciativa Kulturna inšpekcija dela, ki jo je sprožila Katja Praznik, ki se že več let ukvarja s problematiko neplačanega dela v kulturi.
Kakor zapiše v FB zapisu ob zagonu iniciative v začetku julija:
"Kulturna inšpekcija dela je nastala, da pokaže izkoriščanje delavk in delavcev v kulturi ter da se kulturne institucije, ki proizvajajo in vzdržujejo izkoriščanje in nevidnost dela v kulturnem ustvarjanju, z njim soočijo.
Fotograf je povabljen, da ima samostojno razstavo v javni kulturni instituciji. Celoten proračun razstave je 30.000 eur, avtorski honorar fotografa pa je 300 eur. Ali se ti to zdi pravično? Koliko si ti plačan_a za svoje delo v kulturi? Ali si sploh plačan_a, razen z obljubo potrditve? Ali si kdaj izračunal_a, koliko ur potrebuješ za pripravo in izvedbo svojega dela?
Že več let se ukvarjam s problematiko neplačanega dela v kulturi. Po vsem tem času ugotavljam, da potrebujemo orodje za izvajanje konkretnega pritiska na ustanove, ki izkoriščajo delavke in delavce v kulturi in proizvajajo njihovo revščino. Zato me zanima, kaj pa ti? Kakšna je tvoja zgodba delavke ali delavca v kulturi? Sporoči jo (če želiš, lahko tudi anonimno) na kulturna.inspekcija@gmail.com. Sporoči in oglasi se tudi, če se želiš aktivno pridružiti pobudi. Vse zgodbe, podatki in informacije bodo osnova za izvajanje pritiska na kulturne institucije, ki proizvajajo in reproducirajo izkoriščanje delavk in delavcev v kulturi."
GREMO NAPREJ!
Goran Lukić
Delavska svetovalnica
Ni komentarjev:
Objavite komentar