EVA MATJAŽ: PSIHOLOGINJA
Eva Matjaž je s svojimi sodelavci je ves čas korone iskala prava vprašanja, jih vključevala in oblikovala v ankete, neprekinjeno zbirala podatke in dejstva, na podlagi katerih bi lahko bolj natančno odgrnila zaveso, ki zastira dogajanje izza odra v kulturnem sektorju. Tako sedaj pred nas postavlja svoje delo; projekt, ki pomeni temeljno statistično podlago o ustvarjalcih v kulturi danes, na osnovi katerega se bodo lahko oblikovale tehtne rešitve in zahteve po spremembah.
Na podlagi teh empiričnih podatkov Eva ugotavlja, da če se zagovarja le samozaposlene v kulturi, danes ti niso dovolj številčni, da bi lahko odločilno vplivali na spremembe. Predalčkanje po poklicih namreč ne več smiselno, saj je velika večina ustvarjalcev "hibridnih". Delajo dvojno delo hkrati in to praviloma na dveh podpodročjih sektorja. Običajno gre za kombinacijo kulturno-ustvarjalno, kjer kombinirajo neprofitno in bolj profitno dejavnost, da sploh lahko preživijo. Ena pomembnih ugotovitev je bilo tudi, da se delavce v tem sektorju v glavnem financirajo sami in ne, kot je javno uveljavljeno javno mnenje, preko Ministrstvo za kulturo. Poleg tega Eva ugotavlja, da je napačno, kadar se ustvarjalci branijo navezave kulturno-ustvarjalni sektor, češ zakaj ni dovolj le ta kulturni oziroma kulturno-umetniški segment, panoga. Zbrani podatki so empirično pokazali, da je nujno govoriti o skupnem kulturno-ustvarjalnem sektorju iz dveh razlogov. Prvič zato, ker so delavci v kulturi hibridi - velika večina jih dela več kot na dveh podporočjih sektorja. Drugič pa je večja množičnost potrebna za dvig pogajalske moči kulturnih delavcev.. Epidemija kovida je pred raziskovalni team postavila številna nova vprašanja, ki jih je bilo potrebno vključiti v raziskavo."Skoraj dveletni projekt ne bi bil tako obsežen, če ne bi Polona Černič, Maruša Račič in pa tudi Teja Kosi in Luka Piškorič naredili več kot je bilo sprva načrtovano, saj je epidemija in stroge omejitve dela v kulturno-ustvarjalnem sektorja pred nas postavljajo vedno več vprašanj o življenju in delu ustvarjalcev v teh nemogočih razmerah. Nujno je, da se začnemo zavedati, da je naš sektor izredno heterogen: večina nas opravlja več kot en poklic, da lahko preživimo in obenem samozaposleni v kulturi predstavljajo le približno šestino vseh ustvarjalcev v sektorju. Zagovorništvo bo zares učinkovito šele takrat, ko se bomo zavedali, da združeni predstavljamo 7 % vse delovno aktivne populacije v Sloveniji, fragmentiranje na statuse in poklice nas pogajalsko šibi, saj so podmnožice premajhne, imajo prešibek glas." je za Kreativni razred še povedala Eva.
Njene statistične ugotovitve sedaj postavlja pred javnost izslikane v obliki infografik.
______________________________________________________________________________
INFOGRAFIKE: Slovenski ustvarjalci v devetih slikah
"Čevlji statistik so pogosto precej neudobni, saj je kompleksnost družbe ter večplastnost njenih problemov skorajda nemogoče ujeti v številke. Povprečne statistične osebe v vsakdanjem življenju namreč z veliko verjetnostjo ne bomo srečali. Vedno bo imela nečesa preveč ali premalo, nikoli ne bo imela ravno dovolj tega, o čemer nam pričajo podatki. Pa vendar je pred vami izbor devetih statističnih slik, infografik, katerih namen je izris podobe slovenskih delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Ena izmed značilnosti našega polja je, da se zelo slabo poznamo. Medsebojno smo si izredno različni, saj ustvarjamo tudi na povsem nepovezanih podpodročjih. Obenem pa so poskusi preučevanja delavcev največkrat osredotočeni zgolj na samozaposlene v kulturi in ne zajamejo vseh delavcev, ne glede na njihove poslovne subjekte. Pričujoči izrisani profili so tako prvi poskus bolj celovitega razumevanja slovenskega kulturno-ustvarjalnega delavca z namenom preveritve različnih predpostavk, ki se pogosto povezujejo z delom in življenjem ustvarjalcev."
Eva Matjaž
REZIULTATE UGOTOVITEV ,PRIKAZANE V OBLIKI INFOGRAFIK SI OGLEJ TU:
Ni komentarjev:
Objavite komentar