https://www.youtube.com/live/LRyGxkVSV8o?si=RZ9cEqr8B7JlItQs
Široka koalicija civilnodružbenih organizacij, iniciativ, posameznic in
posameznikov iz vse Slovenije je 26. marca 2025 ob 18. uri na Prešernovem trgu
izvedla množični SHOD PROTI OBOROŽEVANJU IN ZA MIR.
Na shodu so svoja stališča in argumente javno predstavili številni borci in
borke za mir in blaginjo: Anica Mikuš Kos, Rastko Močnik, Anja Zag
Golob, Miha Blažič, Dragan Petrovec, Iztok Šori, Jani Kovačič.
Shod je vlado RS, državni zbor RS ter predsednico države pozval k spoštovanju slovenske ustave, ki pravi:
124. člen (obramba države)
Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz
mirovne politike in kulture miru in nenasilja.
Prvi shod za mir NE V MOJEM IMENU! v Ljubljani, 16. novembra 2024, v organizaciji mirovnega združenja Ne v našem imenu! še ni bil tako številen, tokratni pa je bil že bolj množičen.
S pesmijo so začeli pevke in pevci zbora Pojoče lubenice na Prešernovem trgu.
Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev je pokazala na krivce genocida v Gazi.
Jasne besede glede miru dr. Anice Mikuš Kos je prebrala dr. Eva Marn.
Jani Kovačič je razgrel množico.
Prav tako je bil zelo argumentiran v svojem govoru aktivist Miha Blažič. Pesnica Anja Zag Golob je v prebrani pesmi opozorila na moto »Nikoli več vojne!«.
Nadaljevali smo pred parlamentom, kjer je dr. Iztok Šori predstavil zahteve za mir, pisno s členom ustave RS so bile nalepljene na parlament.
Pesmi miru Andreja Rozmana Roze in tudi državna himna so pomenile dostojanstven protest množice, ki se je premikala po Ljubljani in se vse bolj krepila. Besede proti oboroževanju, vojnemu hujskanju ter proti podpori vojni opciji so bile jasne in razumljive.
Zahteve za mir smo ponovili in nalepili tudi na predsedničino in vladno palačo. Prav tako sta dr. Josip Rastko Močnik pred predsedničino palačo ter zatem dr. Dragan Petrovec pred vladno palačo z odličnimi kratkimi govori navdušila navzoče in argumentirano zahtevala spoštovanje volje ljudi, ustave in odločno nasprotovanje vojnim hujskačem. Odločno sta na koncu zazveneli tudi pesem Pojočih lubenic in pesem o miru prof. Alberta Avgustinčiča.
Številni znani obrazi, prijatelji in znanci ter pestra starostna struktura, tudi mladi, pa so dokaz, da je množica z utemeljenimi zahtevami spoštovanja vredna sila, ki ne more in ne sme biti spregledana in preslišana.
Nekdo mi je v roke potisnil tale letak.
NJIM PROFIT, NAM SMRT! SMO LJUDJE, NE TARČE! NE OROŽJU! LAHKO BI BIL GOLOB MIRU! 700 MILIJONOV ZA PATRIE ALI 3500 STANOVANJ? VOJNE BOGATIH, KRI NEDOLŽNIH! UMIRIMO SVET! VEČ OROŽJA, VEČ VOJNE! VEČ OROŽJA, NI VEČ MIRU! IZSTOP IZ NATA! MIR IN BLAGINJA, PROTI OBOROŽEVANJU! ŽENSKE ZA MIR
in podobno.
Shod se je začel pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani.
DRAGAN PETROVEC
GOVOR NA SHODU ZA MIR IN PROTI OBOROŽEVANJU
Človekova narava je slabša, kot smo pripravljeni verjeti. Ko bi bilo drugače,
za nami ne bi bilo tisočletij vojn in le za drobec mirnih časov vmes. Ljubezen
do vojne srečamo na vsakem koraku. In ko se ena vojna konča, ljudje, vajeni
ubijanja, doživljajo abstinenčne stiske in ubijajo naprej. To je bistvo
posttravmatskega sindroma. Teh ljudi ne tlači mora zaradi tega, kar so počeli,
ampak zato, ker tega nenadoma ne morejo več.
V Sloveniji, ki je domnevna oaza miru, je veliko ljudi, ki obožujejo nasilje.
Kakorkoli jih pogledamo, se jih drži orožje. Od želja po sproščeni nabavi po
ameriškem zgledu do strelskih društev, ki jih ustanavljajo, da o trgovini z
orožjem ne govorimo. Ne smemo pozabiti, da so leta 1991 Slovenijo pred
razrušenjem in vse nas rešili poveljniki, ki so zavrnili ukaz za nesmiselno
morijo. Ukaz, ki je prišel iz istih vrst kot današnja najbolj nasilna retorika.
Zato na žalost ne preseneča njihovo občudovanje najbolj grozljivih režimov,
odgovornih za genocid.
In potem naj takim ljudem, ko obljubljajo boljše čase, zaupamo vodenje države?!
Ampak, razdrobljeni v iskanju malih rešitev na različnih področjih bomo vselej
plen čvrste, odlično organizirane militaristične skupine, ki ima stalno podporo
petine državljanov. Čeprav nas je tistih, ki smo na strani miru in sožitja,
veliko več, pa veliko manj naredimo za mir, kot naredi manjšina za sovraštvo in
vojno.
Zato mislim, da se je treba najprej upreti največji grožnji današnjega časa, to
je stopnjevanju oboroževanja in nasilja, pri katerem vsakodnevno ubijanje otrok
in mater postaja rutina pred očmi vse manj občutljive javnosti. In vselej je
največ žrtev med tistimi, ki sanjajo o miru in nikoli niso nikomur storili
ničesar žalega. Desettisoči otrok, ki jih izbirajo v Ameriki narejene in
Izraelu prodane pametne bombe.
Potem ko smo zamudili skoraj vse, kar se je v domnevno demokratičnem razvoju
Ukrajine in njenih skrbnikov dalo zamuditi, pač ni rešitve, ki bi prinesla
pravičen mir. Pred tem smo zamudili tudi vse, kar bi se morda dalo narediti, da
bi bilo bivanje s sicer izrazito nedemokratično Rusijo vsaj znosno.
Tako tudi ni več pravičnega sveta, v katerem smo dopustili jedrsko orožje,
proti kateremu ni več obrambe. Zato je popoln nesmisel govoriti, da kdorkoli
lahko premaga jedrsko velesilo.
Pri ustvarjanju tega prispevka sem se
oprla na povzetek dogajanja na shodu Miloša Šonca, video posnetek in nekaj fotografij mi je
prijazno odstopil dr. Božidar Flajšman, govor za objavo pa dr. Dragan
Petrovec.
Vsem se za to iskreno zahvaljujem!
Ursula von der Leyen v primeru Gaze ne spoštuje mednarodnega prava in jo s peticijo pozivamo k odstopu. Oziroma k odpoklicu s strani nemške vlade.
https://i.diem25.org/en/
Proti odprtju izraelskega častnega konzulata v Mariboru - Peticija.online
Ni komentarjev:
Objavite komentar