Odličen članek na temo referenduma za zaslužne umetnike je v najnovejši Sobotni prilogi častnika DELO napisala Mojca Kumerdej tu:
Maja Smrekar pobira nagrade, stranka SDS pa jo zlorablja kot emblem domnevno
privilegiranih slovenskih umetnikov. https://www.delo.si/sobotna-priloga/ko-slisim-besedo-kultura-na-svojem-browningu-sprostim-varovalko
Na koncu pa se je vprašala, zakaj večina umetnikov in kulturnikov presenetljivo molči?
NI JE ŠE BILO PRAVE UMETNOSTI, KI NE BI PRETRESLA USTALJENA PREPRIČANJA, POKAZALA NA PREDSODKE, NEŽIVLJENSKE DOGME, ZASTAVLJALA IZZIVALNA VPRAŠANJA DRUŽBI IN GOVORILA RESNICO O SEBI, DRUŽBI IN ČASU V KATEREM ŽIVIMO.
Kaj mi govori fotografija noseče ženske umetnice - Simone Semenič, ovite v slovensko zastavo? Z njo mi Simona govori resnico o sebi, o svojem statusu slovenske umetnice, izpostavljene v negotovem prekarnem statusu pred porodom v najranljivejšem obdobju ženske, govori mi o nacionalizmu, s katerim si v mlada umetnica in bodoča mama v življenju ne more prav nič pomagati.
Kaj mi govori delo Maje Smrekar?
Me kliče, da stopim čez dogme, opustimo predsodke, ponovno prevprašam doslej veljavne resnice, da razmišljam o naši prihodnosti in z njo povezanimi vprašanji. Hej, in Maji je res uspelo izzvati predsodke! Če samo pomislim, kako samo se je cel trop besnih moških zakadil v njo!
KAKO SE UMETNICAM, KI SO ODŠLE "PREDALEČ", V DRUŽBI POREŽE KRILA
Ob tej referendumski kampanji SDS pa se sprašujem tudi, ali je naključje, da so na pranger postavili dve najbolj pogumni umetnici? Ali ni to tudi kampanija proti avtonomiji ženskega mišljenja? Ali je drznost v raziskovanju lahko samo privilegij moških? In ali ni to še eden od načinov, da se v družbi ženskam, ki so odšle "predaleč", poreže krila ter se jih ustavi pri njihovi avtonomiji razmišljanja in iskanja boljših odgovorov za skupnost? Se s tem tudi Slovenija pridružuje naraščanju sodobnih čarovniških procesov na periferijah propadajočega neoliberalizma, o katerih govori izjemna profesorica politične filozofije, feministka in aktivistka Silvia Federici v nedavnem intervjuju:
Ali ni prav ta referendumska kampanja neke vrste sodoben slovenski čarovniški proces proti ženskam umetnicam, ženskam, ki so odšle "predaleč"? Sama občutim, da je! A kot kaže, akcij, ki so uperjene proti ženskam v naši družbi preprosto prepogosto ne zaznamo. Tako kot je zasnovana referendumska kampanja, po mojem mnenju neti nestrpnost do žensk, posebej do umetnic in delavk_cev v kulturi in bi jo morali prepovedati po 297. členu slovenske ustave, ki govori o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Da pa je tako netenje nestrpnosti plačano iz državnega proračuna, pa je višek cinizma.
"Kdor javno spodbuja ali
razpihuje sovaštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni,
verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem
stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti,
spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje
storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo
grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let."
Alenka Sottler
p.s. Ker se govori ves čas o res velikih zneskih za zaslužne umetnike, naj za primer kar objavim, koliko znaša moja pokojnina in koliko dodatek, ki mi ga je MK odobrilo pred letom dni.
Za primerjavo pa objavljam enomesečno bruto plačo poslancev, predlagateljev referenduma in ostalih državnih funkcionarjev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar