DIGITALNA DEMENCA

Posledice digitalne demence

+ Težave s koncentracijo in pozornostjo, kar lahko vpliva na produktivnost in učenje.

+ Slabši spomin in sposobnost pomnjenja informacij, kar lahko ovira vsakdanje dejavnosti, 

   kot so branje, pisanje in matematika.

+ Zmanjšana sposobnost razmišljanja in reševanja problemov.

+ Poslabšanje socialnih veščin in komunikacije.

+ Povečano tveganje za duševne težave, kot sta tesnoba in depresija.

Poleg tega lahko digitalna demenca vpliva na kakovost življenja in povzroči družbene težave, saj lahko vodi v zmanjšano družbeno interakcijo, osamljenost in izolacijo.

Avtor: Manfred Spitzer

Prevajalec: Aleš Učakar
Epidemija pametnih telefonov
Nevarnosti za zdravje, izobraževanje in družbo 
Prof. dr. Manfred Spitzer je avtor številnih knjig in nemških televizijskih oddaj in eden najpomembnejših nemških raziskovalcev, ki se ukvarjajo z razvojem možganov in vplivom sodobne tehnologije na kognitivni razvoj človeka. Bralci ga poznajo po zelo dobro sprejeti knjigi Digitalna demenca.
V knjigi avtor opozarja na nujnost zavedanja družbe o tem, kakšen vpliv ima čezmerna raba mobilnih telefonov, ki so nezavedno postali nepogrešljivi del človeškega bivanja po vsem svetu. Argumente podpre s tehtnimi znanstvenimi ugotovitvami, ki govorijo o osupljivih razsežnostih pametnih telefonov. Škodljive učinke pametnih telefonov mediji po njegovem mnenju spretno zakrivajo ali minimalizirajo, tako npr. Spitzer razkrije stvarne podatke o porastu kratkovidnosti pri mladostnikih do 20. leta v Južni Koreji, o podvojitvi stopnje samomorov pri dekletih v ZDA, o vplivanju na več kot 200 volitev po vsem svetu ipd. Osupljiva razsežnost vpliva pametnih telefonov pa sega precej širše v pore družbenega življenja, avtor opozarja na širjenje t. i. osamljenih samskih, izgube občutka za resnice, pojav t. i. fantomske vibracije, digitalne disrupcije in nepopravljivih škodljivih učinkov na izobraževanje, ki pod vprašanj zastavlja celo Flynnov učinek in nakazuje, da digitalna tehnologija spreminja intelektualne sposobnosti bodočih generacij.

članek: KAKO DIGITALNA TEHNOLOGIJA SPREMINJA NAŠE MOŽGANE 

https://citymagazine.si/digitalna-demenca-kako-digitalna-tehnologija-spreminja-mozgane-otrok/

V ČASIH POZNEGA RIMSKEGA IMPERIJA SE JE RAZŠIRILO MNENJE, DA NI MOGOČE NIČESAR NAREDITI, DA SO TIRANI PREMOČNI

PO SREČANJU

Tretje redno srečanje Kreativnega razreda je potekalo v znamenju pomladne rumene barve. Na njem smo tehtali različne predloge, taktike in strategije. Razmišljali smo, zakaj smo odpovedali obisk Kreativnega razreda v Mariborski Pekarni in govorili o tem, da bi bilo dobro voditi zapise o tem, zakaj kdo od nas ali Kreativni razred v celoti odpove vabilo na razstavo. Pa kako se moramo šele naučiti, kaj vse lahko dosežemo skupaj.
In dalje, kako se v času inflacije, vojaške invazije, enrgetske in podnebne krize ljudje zapirajo v svoj dom in se osredotočajo na boj za preživetje. Da se bo lahko morda le še peščica ljudi lahko igrala "s koncepti, strategijami in spraševanjem", kako naprej. A tudi o tem, kako je včasih dovolj peščica ljudi, da se doseže pomembne premike. Veliko zanimivih predlogov je bilo izrečenih o tem, kako naj naša vrata še naprej ostanejo odprta za članstvo in nam ni potrebno uniformirati različne načine kako in koliko se vsak vključi v naše dejavnosti, ampak naj to ostane odločitev oziroma stvar vsakega posameznika

Opustili smo moč, ki nam jo nudi skupnost in se začeli zanašati na moč denarja. Bila je med soseska pomoč pri delu in gradnji, izmenjava orodja, skrb za starejše in za otroke, izposoja in medsebojna izmenjava in delitev viškov hrane in oblačil, skupnih prostorov... Za vse to se ni plačalo nič. Za posameznike, četudi brez materialnega premoženja in sorodstva, je delno vedno poskrbela skupnost in ohranila njegovo dostojanstvo. Zdaj si mora vsak posameznik zase kupiti vsako stvar posebej sam, saj mu skoraj nihče več brez plačila ne priskoči na pomoč. Pri tem je popolnoma spregledano, kaj lahko kot edinstveno živo bitje prispeva družbi še drugače, saj šteje le finančni prispevek. Zato je panika za tistega, ki mu v današnji družbi zmanjkuje denarja, še toliko večja. To, da smo tako prestrašeni, nesrečni in odvisni od denarne menjave, je dosežek trenutnega sistema in natančno to, kar potrebuje za svoj obstoj. Zato je prvo dejanje upora povezovanje, obnova medčloveških vezi,  ponovna vzpostavitev skupnosti in veselje ob tem. Paradoksalno je, da smo pozabili, da ima v resnici skupnost  veliko veliko večjo moč, kot bi se jo dalo kadarkoli kupiti z finančnimi sredstvi. Pa tudi to, kako zelo nas to osrečuje. Zato je pot v večji individualizem v težkih časih napaka. Sprejemanje še večjih delovnih obremenitev pa plutje proti vetru. Obratno, povezovanje v skupnost lahko bolje nadomesti finančno negotovost in prinese večjo varnost. 

                                                                    Kreativni razred

                                                                    zanj Alenka Sottler

                                                                                                                         

 

Skupina skozi oči prekariata in njeno aktivno jedro Kreativni razred te vabi, da rečeš aktualnemu sistemu NE in skupnosti JA in prideš na naše super zanimivo druženje v nedeljo, 2. aprila ob 16h v Lončarski atelje ob kavarni SEM -a, Metelkova 2, v Ljubljani.

 

»Tuje mi je zatekanje v razne skupine, sem bolj za budno prisotnost in odzivanje sproti, v vsakdanjem okolju, za odgovorno avtonomno delovanje.”

»Veš, osebno nisem političen tip človeka, nisem tak aktivist na zunaj. Trudim se do te mere finančno osamosvojiti, da bom potem nekoč iz te pozicije opozarjal na številne  napake v sistemu.»

»Naj se s tem ukvarjajo mladi!«

»Ni to zame!«

»Imam toliko težav, da se zadnje čase posvečam le sebi in dokler tega ne rešim, se bolj težko posvetim čemerkoli drugemu.«

»Za aktivno sodelovanje me žal zmanjka.«

»Jaz verjamem, da smo ljudje odgovorni zase, ne glede na to, kaj počnemo.«

»Na žalost zaradi popolne zaposlenosti in utrujenost ne najdem več časa,«

»Vam povem, če bom zaslužil samo majhen višek, ga Slovenija ne bo videla, raje ves denar dam na Kajmanske otoke. Barabe.«

»Sem tako zaseden, da ta hip res ne morem. Podpiram pa vse druge, ker je to res potrebno, da se kaj naredi, a kot rečeno, ravno sedaj sem sredi ene ful gužve«.

»Nimam več nobenega časa, na vseh koncih same zahteve, komaj zmorem najnujnejše«

***

»Če, kot pravite kapitalizma nič več ne ovira,  če je kapitalizem zmagal, zakaj proti njemu ni večjega odpora? Saj veste, ljudje so nekakšen sistem, In zaradi nečesa je kapitalizem veličini vendarle všeč.

Ne vem, ali je to res. Upora morda ni, a vidim pa obup, umik ljudi vase, pobeg v individualnost, vidim razrast najrazličnejših terapevtskih tehnik......

....Moram pa vas nekaj spomniti. Takšen odziv ljudi ni nič novega. To se je že zgodilo ob koncu rimskega imperija. Stoična filozofija je zelo dober primer tega duha. Kaj pravijo stoiki? Da se je nesmiselno vmešavati v stvari, nad katerimi nimaš moči, zaradi česar je edino smiselno kultivirati svojo individualnost. Današnji sinonim tega je vlaganje vase, skrb zase, danes se več ne učimo ampak vlagamo v svojo kariero, v svoje potenciale, vsi smo majhne ekonomske enote, samostojni podjetniki, ki svoje življenje urejujemo, kot da smo ves čas na trgu. Dejstvo, da smo Izgubili voljo spremeniti svet, je logična posledica vrste svetovno - zgodovinskih porazov. Sam sicer menim, da smo prehitro obupali, da smo prehitro prišli do teh sklepov, da bi morali bolj potrpežljivo preučiti, kaj se je pravzaprav sploh zgodilo. Vidimo pa posledice. Ljudje želijo v tem krutem svetu ostati prijazni, imeti želijo prijetno družino, želijo biti prijazni do žena mož in otrok, kolikor se pač da, ljudje želijo živeti zdravo življenje in si urediti lepa stanovanja. Vemo pa, da so to značilne posledice tiranij. Če si poskušam spet pomagati z rimskim imperijem - v tistih časih poznega rimskega imperija, ko so res vladali grozni tirani, se je razširilo mnenje, da ni mogoče ničesar narediti, da so tirani premočni - gremo zato raje domov in bodimo dobri, bodimo odkriti znotraj svoji omejitev. Danes sicer mnogi nimajo več niti možnosti, da bi si urejali stanovanje, morda le še sobo. Ampak veste, to ni potrošništvo. To je pobeg. Temu so nekoč rekli notranji eksil, ki je nastal zaradi pomanjkanja svobode.«

(madžarski filozof Gaspar Miklos Tamas v intervjuju VEČINA LJUDI DELA, KER MORA DELATI…., Borut Mekina, Mladina, 28. 7. 2O17) .

 ***

"Posamezniki, ki se imajo za neodvisna bitja, ki nikogar ne potrebujejo, ki svojega obstoja ne utemeljujejo na odnosih z drugimi, temveč na individualizmu, so prav tisti, ki v veliki meri izgubijo svojo svobodo, zlasti v delovnih razmerjih: zanikajo solidarnost, skupnost in medsebojno pomoč ter se znajdejo v vlogi objektov najbolj nebrzdanega izkoriščanja, saj imajo kot posamezniki najšibkejši položaj na trgu."                                                                   

Sergio Bologna, zgodovinar in avtor knjige Vzpon Evropskih samozaposlenih delavcev

                                                                               ***

»Funkcija ideologije danes je, da ubije upanje.« 

Slavoj Žižek

                                                                              ***

Skupina skozi oči prekariata in njeno aktivno jedro Kreativni razred te vabi, da rečeš sistemu NE in prideš v nedeljo, 2. aprila ob 16h v Lončarski atelje ob kavarni SEM -a, Metelkova 2, v Ljubljani.

Srečanja Kreatvnega razreda so vsako prvo nedeljo v mesecu ob16h uri v lončarskem ateljeju SEM-a, Metelkova 2 v Ljubljani 

 

NATALIJA GORŠČAK IN NJENA PRAVICA

Alenka Sottler 

NATALIJA GORŠČAK OPROŠČENA VSEH RAZLOGOV ZA RAZREŠITEV, KRIVCI BREZ POSLEDIC

Takole pa se v naši družbi opravi z ženskami, ki posežejo po vodilnih mestih.

Natalija Gorščak, nekdanja direktorica RTV SLO,  ki je bila nezakonito razrešena z mesta direktorice RTVSLO z strani nezakonitega direktorja in ob podpori programskih svetnikov, ki so jo izpeljali z neudeležbo na seji, je bila oproščena vseh obtožb, ki so bile temelj za njeno razrešitev. »Njena razrešitev je bila v resnici sankcija, ker s funkcije odgovorne urednice informativnega programa ni želela razrešiti novinarke Manice Janežič Ambrožič.« je pojasnila Natalija.

https://www.delo.si/novice/slovenija/generalni-direktor-razresil-direktorico-tv-slovenija/ 

Simptomatično je tudi to, da je morala to razsodbo časopisu Delo sporočiti Natalija Gorščak sama, da si na ta način sploh lahko opere svoje ime. Pa tudi to, da za nobeno od nezakonitih dejanj: ne za nezakonito razrešitev, ne za nezakonito imenovanje, krivci ne bodo odgovarjali, niti nosili posledic! Še več, plačilo stroškov ne bo bremenilo krivcev, ampak vse plačnike RTV prispevka! Natalija se zaradi izteka mandata ne more več vrniti na delovno mesto direktorice RTVSLO.

Veliko o naši družbi kot celoti pa pove tudi dejstvo, da vsi naknadni referendumi, protesti in peticije proti sedanjemu vodstvu RTVSLO ne bi bili potrebni, če bi kolegi, novinarji, politiki in širša javnost že takoj na začetku dovolj odločno podprla Natalijo Gorščak pri iskanju njene pravice. Tako je moje mnenje. Pa živel osmi marec in materinski dan skupaj!

https://www.delo.si/novice/slovenija/nezakonita-razresitev-direktorice-tv-slovenija/

Članek je objavljen v časopisu DELO, torek, str. 2, 21. marec 2023 

Ljudje odtujeni od dela, iztrošeni in izgubljeni v občutku nadomestljivosti

KRISTINA BOŽIČ  V POGOVORU S SINDIKALISTKO  TUŠ-a MIRJANO JANJIĆ

8. 3. 2023  

PRIPOROČAMO  PRISPEVEK V MEŠANCU

Sindikalni boj delavk in delavcev Tuša: 

Boriš se ne zgolj proti delodajalcu ampak 

proti celotnemu sistemu v državi

Še ne dolgo tega smo se ob ustanovitvi člani sindikata Zasuk toplo objeli z mladim predstavnikom sindikata delavcev v skladiščih trgovin Tuš Selmanom Hođićem, ki je vse prisotne ganil svojim toplim, tovariškim govorom ter izrazi solidarnosti in podpore. Tu, v članku z ogorčenjem izvem, da je bil odpuščen. Selman je drugi z leve). Ko se pozanimam, kako je to mogoče, mi Selman pove, da gre da za napad na sindikaliste, saj so v enem samam mesecu in to v času, ko podjetja pesti pomanjkanje delavcev, skupaj s Selmanom pri TUŠ-u odpustili sedem najbolj pridnih in poštenih delavcev, s šestnajstimi leti delovne dobe, brez katerih bi se delo v skladišču ustavilo in jih nadomestili z agencijskimi delavci.

“Živimo v kapitalističnem času, ko smo delavci poniževani. Vsi. Tudi prodajalke. Če si delavec, ki je na razpolago 24 ur na dan; če boš opravljal tri dela naenkrat; če boš popolnoma predan podjetju oziroma zavezan delodajalcu ter živiš za podjetje – potem si dober. Čim bolj učinkovit – ne hodiš na bolniško, pripravljen si se žrtvovati. Vemo, da dolgoročno to ni dobro – ne gre. Ljudje se preobremenimo in prej ko slej zdravje ali telo človeka prisilita, da se ustavi. Takrat v očeh poslovodij in delodajalca izgineš. Pozabijo na vse, kar si žrtvoval prej. Zanima jih samo še, kje najti zamenjavo in kako se te znebiti,” pove in opiše izkušnjo sodelavke, ki je po več kot tridesetih letih dela in uspešno preboleni hudi bolezni, prišla nazaj, da bi delala. Zaradi bolezni štiri ure na dan, a vseeno. Po tednu dni je prejela odpoved – po pošti."

Več na :

Sindikalni boj delavk in delavcev Tuša: Boriš se ne zgolj proti delodajalcu ampak proti celotnemu sistemu v državi – Mešanec (mesanec.si)

EKONOMIJA POZORNOSTI

KAKO SO VAM UKRADLI POZORNOST

Družbeni mediji in številni drugi dejavniki sodobnega življenja uničujejo našo sposobnost koncentracije. Um si moramo povrniti, dokler si ga še lahko.

                                                                                                                    Johann Hari

"Deset let pozneje se je Adam izgubil. Pri petnajstih letih je opustil šolanje in skoraj vse svoje budne ure preživel med praznimi zasloni - zmešnjava YouTuba, WhatsAppa in pornografije. (Njegovo ime in nekaj manjših podrobnosti sem spremenil, da bi ohranil njegovo zasebnost.) Zdelo se je, da se vrti s hitrostjo Snapchata in nič mirnega ali resnega ni bilo več prostora v njegovih mislih. V desetletju, v katerem je Adam postal moški, se je zdelo, da se to drobljenje dogaja mnogim izmed nas. Naša zmožnost, da bi bili pozorni,  se je lomila in drobila. Pravkar sem dopolnil 40 let in kjerkoli se je zbrala moja generacija, smo obžalovali našo izgubljeno sposobnost koncentracije" 

piše v članku, objavljenjem v Guardianu ,Johann Hari.

                   VAŠA POZORNOST NI PROPADLA, BILA VAM JE UKRADENA

https://www.theguardian.com/science/2022/jan/02/attention-span-focus-screens-apps-smartphones-social-media

V njem Hari  med drugim opiše, kako je bilo, ko je sina peljal v rojstni kraj njegovega idola Elvisa Preslya:

"Ko prideš pred vrata Gracelanda, tam ni več človeka, katerega naloga bi bila, da te popelje naokoli. Dajo vam iPad, vstavite majhne slušalke in iPad vam pove, kaj morate storiti - zaviti levo; zaviti desno ali hoditi naprej. V vsaki sobi se na zaslonu prikaže fotografija kraja, v katerem se nahajate, medtem ko ga pripovedovalec opisuje. Ko smo se sprehajali naokoli, so nas obkrožali ljudje s praznimi obrazi, ki so skoraj ves čas gledali v svoje zaslone." 

in nadaljuje: 

"Trenutno je tako, kot da bi nas ves dan posipali s praškom za srbenje. Ljudje pa, ki to počno pa nam pravijo: "Morda bi se morali naučiti meditirati. Potem se ne bi toliko praskali." Meditacija je koristno orodje - vendar moramo dejansko ustaviti ljudi, ki nas posipajo s praškom za srbenje. Združiti se moramo, da bi se spopadli s silami, ki nam kradejo pozornost, in si jo vzeti nazaj!"

Na koncu zaključi:

"Vendar se nobena od teh sprememb ne bo zgodila, če se ne bomo borili zanje. ako kot je feministično gibanje ženskam povrnilo pravico do lastnega telesa (in se mora zanjo boriti še danes), verjamem, da zdaj potrebujemo gibanje za pozornost, za povrnitev svojih misli. Verjamem, da moramo nujno ukrepati, saj je  tu podobno kot pri podnebni krizi ali krizi debelosti - dlje ko bomo čakali, težje bo. Bolj ko bo naša pozornost upadala, težje bo zbrati osebno in politično energijo za spopad s silami, ki nam kradejo pozornost. Prvi korak, ki je potreben, je sprememba naše zavesti. Prenehati moramo kriviti sebe in od svojih delodajalcev in tehnoloških podjetij ne zahtevati le drobne izboljšave. Lastniki svojih misli smo  in skupaj jih lahko vzamemo nazaj silam, ki nam jih kradejo."

Zgornji članek je prirejen odlomek iz knjige Ukradeni fokus: Johanna Harija, ki je izšel 6. januarja pri založbi Bloomsbury.  guardianbookshop.com. 

Kako vam ukradejo pozornost

                  

                                                   https://youtu.be/iBHmKMXh2VQ

Nekaj virov:

Jenny Odell, How to Do Nothing: Resisting the Attention Economy

James Williams, Stand Out of Our Light: Williams: Freedom and Resistance in Attention Economy (Svoboda in upor v ekonomiji pozornosti)

Tim Wu, The Attention Merchants: Wu: The Epic Scramble to Get Inside Our Heads (Veličastni boj za vstop v naše glave)

Adam Alter, Irresistible: Alter Alter: Vzpon zasvojitvene tehnologije (The Rise of Addictive Technology)

Shoshana Zuboff, The Age of Surveillance Capitalism

Mark Andrejevic, Automated Media

Brian McCullough, How The Internet Happened: Od Netscapea do iPhona

Lewis Waller (born: December 14, 1986 (1986-12-14) [age 36]), better known online as Then & Now, is an English YouTuber who creates weekly video essays about history, politics and philosophy. Lewis has a BA in history and politics, and finished an MA in history in 2020.

UMETNOST JE DELO

DOGODEK KREATIVNEGA RAZREDA

NA PREŠERNOVEM TRGU SMO ZA PRAZNIK KULTURE

 8. FEBRUAR 2023 RAZVILI TRANSPARENT

UMETNOST JE DELO

Na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer je Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) tudi ob letošnjem kulturnem prazniku tradicionalno pripravilo recital Prešernove poezije.

            foto Igor Modic

Ideja je padala tako rekoč v hipu. Nekaj telefonov najbližjim kolegom in hitro smo se dogovorili, da odtisnemo velik transparent. Matjaž je izrisal nekaj osnutkov. Odločili smo se za najbolj enostavnega in ga dali natisnit v petek zjutraj pred kulturnim praznikom. Draga Rinkema pa je prispevala za stroške tiska. Pred odhodom na prizorišče je Alenka napisala izjavo KREATIVNEGA RAZREDA, ki jo objavljamo spodaj.

V sredo zjutraj nas je pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani pozdravil sneg in mraz. Zbrali smo se Eva Lenassi, Huiqin Wang, Zsuzsanna Szegedi-Varga, Matjaž Stopar, Gorazd Gruntar, Ana Vipotnik, Alenka Sottler in na naše veselje se nam je pridružil tudi odlični slikar, ilustrator, stripar in karikaturist Ciril Horjak dr. Horowitz!
Pogumna ekipa se ni ustrašila slabih vremenskih razmer in se je takoj lotila naloge, to je razvijanja transparenta. Alenka je prebrala kratko izjavo Kreativnega razreda. Dogajanje so z zanimanjem spremljali zgodneši obiskovalci, tam na je čakal tudi fotograf Igor Modic..

      foto Ana Vipotnik 

Premraženi protestniki smo se nato odšli pogret v lokal Pritličje. Nagradili smo se toplimi čaji ter kavicami in se okrepili za nov prihod na prizorišče dogajanja.

VIDEO:  ZSUZSANNE SZEGEDI-VARGA

   

Prva fotografija po vrsti Igor Modic, spodnji dve Huiqin Wang

Ob ponovnem prihodu na Prešernov trg nas je tam pričakala množica obiskovalcev in številne novinarske ekipa. Nehote smo na sceno prišli tik pred samim začetkom slavnostnega dogodka in se postavili pod spomenik, kjer so se nas lotili številni fotoreporterji. Publika je z zanimanjem in odobravanjem spremljala našo nepričakovano akcijo. Izgledalo je, kot da smo del vnaprej načrtovanega scenarija, čeprav temu ni bilo tako. IPod spomenikom smo stali pet minut lepo poravnani s transparentom. K nam je pristopila ministrica, nas pozdravila in izmenjali smo par besed.

foto STA  https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/asta-vrecko/

Potem pa smo zaokrožili in se postavili s transparentom pred občinstvo. Takrat je pod spomenikom nastopil prvi nastopajoči Tone Gogala z Zdravljico. Zbrane na Prešernovem trgu je zatem nagovoril predsednik ZDUS, igralec, slikar in kipar Boris Mihalj. Ko je na govorniško mesto stopila ministrica Asta Vrečko, smo zaradi mraza morali odkorakati s prizorišča. Navdušeni in povezani z skupno akcijo smo se objeli in veseli odpravili vsak na svojo stran.

Kreativni razred se zahvaljuje vsem obiskovalcem za pozornost, poslušanje in razumevanje pozicije umetnikov.

IZJAVA

SAMOSTOJNE DELAVKE IN DELAVCI NA KULTURNO USTVARJALNEM PODROČJU POZIVAJO K PRIZNANJU OSNOVNIH DELAVSKIH PRAVIC ZA VSE

Že desetletja živimo delavke in delavci na kulturno ustvarjalnem področju brez običajnih pravic, ki po ustavi pripadajo delavkam in delavcem. Oblast nam govori, da smo nekaj drugega, posebnega, zato nas za naše delo ni potrebno pošteno plačati, pogosto sploh ne. Kot da nimamo enakih človeških potreb po strehi nad glavo, bolniški, po družini, dopustu in počitku. Prepričujejo nas, da smo v bistvu podjetniki in to take vrste, ki se jim ne sme dati kredita, saj kako pa ga bomo odplačevali ob tako nizkih in nestalnih honorarjih. Uprite se pravijo drugi, a ker ste podjetniki, sindikata ne smete ustanoviti. Zdaj vemo, da so to že dolgo znane floskula za preprečevanje sindikalne organiziranje»

Ob kulturnem prazniku samostojni delavke in delavci na kulturno ustvarjalnem področju, zbrani v skupini KREATIVNI RAZRED izražamo protest proti napačni interpretaciji kulturno ustvarjalnega dela in izpostavljalo umetnost kot delo in kot tako terjamo zanj pošteno plačilo. Ob dnevu kulture so 8. februarja smo razvili pod Prešernovim spomenikom v Ljubljani transparent s trditvijo UMETNOST JE DELO. Z njim smo izrazili podporo zahtevam sindikata ZASUK ter pozvali oblast in javnost k priznanju enakih delavski pravic ne le zase, za vse!

KREATIVNI RAZRED

ODMEVI

https://spletnicas.com/za-praznik-kulture/

                                 https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/asta-vrecko/

https://365.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174934518

ZASUK POSTAL LEGITIMEN

Ta zapis je namenjen tebi, samozaposleni-mu v kulturno ustvarjalnem sektorju in tvojim prijateljem

Dragi kolegice in kolegi iz kulturno ustvarjalnega sektorja!

Pišem vam kot članica odbora novoustanovljenega sindikata samozaposlenih delavk in delavcev v kulturno ustvarjalnem sektorju ZASUK in hkrati kot prizadeta ustvarjalka. Danes, 31. januarja, 2023 se je na sestanku DO ZASUK zgodilo namreč nekaj prelomnega! Po uvodnem nagovoru predsednika sindikata GLOSA Mitja Šuštarja in krajši razpravi smo v sindikatu ZASUK soglasno glasovali ZA združitev s sindikatom Glosa in hkrati v tem okviru obdržali vso avtonomijo. To, kar smo s tem dejanjem pridobili, je velika stvar in precedens v našem prostoru. Samozaposlene ustvarjalke in ustvarjalci iz kulturno ustvarjalnega sektorja smo s tem pridobili legitimnost za pogajanje z oblastjo, ki so nam jo ves čas odrekali. Desetletja smo živeli brez običajnih pravic, ki so po ustavi pripadale drugim delavkam in delavcem. Odrekali so nam jih, češ da smo nekaj drugega, posebnega, kot da nimamo povsem enakih človeških potreb po strehi nad glavo, bolniški, po družini in podobnem. Vedno znova so nam dopovedovali, da smo ustvarjalci v bistu podjetniki. Taki, ki niso smeli dobiti kredita, zaradi nizkih in nestalnih dohodkov. In ker smo podjetniki, tudi sindikata ne smemo ustanoviti. Zdaj vemo,, da je to le znana floskula vseh, ki hočejo preprečiti sindikalno organiziranje.

Že pri prvih pogovorih s kolegi iz sindikata GLOSA in njegovim predsednikom Mitjo Šuštarjem smo naleteli na izjemno lepo sprejem in vso podporo pri naši borbi za osnovne delavske pravice. V Glosi so se ves čas zavedali, da se samozaposlenim ustvarjalkam_cem na področju kulture in ustvarjalnosti godi že leta velika krivica. Prizadevali so si, da bi samozaposleni in s.p. v kulturi dobili status delavk in delavcev in z njim delavske pravice. Ustanovili so predhodnico sindikata ZASUK, sindikat samozaposlenih SUKI, ki ni dovolj zaživel. Sestavili so že osnutek panožne pogodbe za samozaposlene. Niso našli dovolj vzvodov moči za pritisk na oblast, da bi ta karkoli spremenila prav zaradi. Ta je celo naročila s skupnim denarjem plačano študijo, da poišče pravne dokaze, zakaj nismo delavke in delavci in se nato skrila za temi papirji. Pri Glosi so nam ponudili tudi pravno podporo. Predali so nam 13. strani dolg osnutek panožne pogodbe, ki jo je že zasnoval pravni strokovnjak pri Glosi, a jo moramo sedaj mi s skupnimi močmi dopolniti in uveljaviti. Ta nas bo postavila v primerljiv položaj z drugimi delavkami in delavci, kajti v njej bodo zapisane bolniške, povišice, dodatki za rekreacijo, dodatki za leta in številne reči, o katerih smo lahko samo sanjali. Sočasno je tudi EU je podprla zakon, ki ustvarjalke in ustvarjalcena kulturno ustvarjalnem področju uvršča med delavke in delavce. Tako je postavila na laž vse, ki so dokazovali nasprotno in odrekali osnovne delavske ter socialne pravice delavkam in delavcem na tem področju.

 Na koncu smo si vsi čestitali in zaploskali!
Odprli smo vrata realnim spremembam na našem, a tudi na vseh podobno prekariziranih področjih.

Zdaj je zadnji čas, da ti in vsi na različne načine samozaposleni kolegice in kolegi v kulturnoustvarjalnem sektorju stopimo skupaj, se kot eden postavimo za svoje pravice in zastavljeno izpeljemo do konca! Brez tvoje, paticipacije se ne bo sprememb. Izgovorov ni! !

Še nisi članica ali član ZASUK-a?  Kaj še čakaš, izpolni vpisni list, označi želeni način plačevanja članarine in nam izpolnjeno, podpisano in skenirano prijavnico posreduj na mail: vpis@zasuk.si
vpisnico pa dobiš na povezavi, a moraš dodatno klikniti na povezavo, ki se ti odpre. 
a) plačilo članarine kot fizična oseba --> izberi to prijavnico in nam jo izpolnjeno pošlji po mailu nazaj: https://tinyurl.com/3ptjz745

b) plačilo članarine kot pravna oseba (društvo, zavod, s.p....) --> izberi to prijavnico in nam jo izpolnjeno pošlji po mailu nazaj: https://tinyurl.com/mun7d8s9

URADNO SPOROČILO SIDNIKATA ZASUK

Ustanovljena konfederacija sindikatov Glosa-ZASUK

 Ljubljana, 31.1.2023 - Članice in člani Sindikata za ustvarjalnost in kulturo ZASUK so na izredni skupščini izglasovali pridružitev sindikatu Glosa. ZASUK bo še naprej deloval avtonomno, kot samostojni sindikat, s podpisom pogodbe z Gloso pa vstopa pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in bo tako lahko sodeloval v kolektivnih pogajanjih s pristojnimi organi. Gre za izjemen dosežek, saj so tako samozaposleni delavci iz sektorja prvič v zgodovini pridobili legitimnost za pogajanja z oblastjo, ki so jim jo doslej ves čas odrekali. Potem, ko so na ustanovni skupščini 2. oktobra 2022 dali zeleno luč pristopu k pogajanjem za pridružitev k sindikatu Glosa, so članice in člani sindikata ZASUK v torek, 31.1.2023, pridružitev izglasovali. V okviru rednega sestanka delavskega odbora so fizično in prek spleta prisotne članice in člani odločali o pridružitvi ZASUK-a k sindikatu Glosa in združevanje soglasno potrdili. Pred sestankom so članice in člani dobili osnutek pristopne pogodbe, na samem sestanku pa je v uvodnem delu predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar predstavil ključne prednosti združevanja obeh sindikatov in odgovarjal na vprašanja prisotnih. Pogajanja med Gloso in ZASUK-om so potekala vse od ustanovitve ZASUK-a, 2. oktobra 2022, saj sta oba panožno sorodna sindikata videla številne prednosti v formalizaciji njunega sodelovanja. Medtem ko so v Gloso večinoma vključeni delavci iz kulturno-ustvarjalnega sektorja, ki so zaposleni v javnih kulturnih inštitucijah, ZASUK primarno združuje delavce, ki delujejo samostojno, večinoma kot zunanji izvajalci za javne kulturne institucije, nevladne organizacije in podjetja. Kot je izpostavil splošni koordinator ZASUK-a Miha Blažič, z združitvijo pridobita oba sindikata, saj bo na ta način delavstvo iz različnih podsegmentov sektorja končno povezano in zato močnejše. Predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar je poudaril, da se ZASUK s podpisom pogodbe pridružuje Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in lahko sodeluje v kolektivnih pogajanjih s pristojnimi organi, član delavskega odbora ZASUKa pa bo postal tudi član Odbora Glose in bo aktivno sodeloval pri njhovih sejah. Koordinatorica ZASUK-a za vsebine in strategije Katja Praznik kot ključno prednost združitve vidi to, da bodo končno tudi delavci in delavke, ki delujejo kot zunanji izvajalci in so bili iz kolektivnih pogajanj doslej popolnoma izključeni, lahko pristopili k pogajanjem in postavili zahteve za boljše plačne pogoje in pristop h kolektivni pogodbi. Članica delavskega odbora Alenka Sottler je izpostavila, da delavci v sektorju že desetletja živijo brez običajnih pravic kot je bolniška, pravica do kredita in dostojnega delovnega prostora, vse z izgovorom, da so podjetniki in da se prav zato tudi ne morejo sindikalno organizirati. Nič od naštetega pa seveda ne drži in ravno močna sindikalna konfederacija je še en pomemben korak na poti do resničnega zasuka v sektorju. Koordinator za sindikalne boje in akcije Andraž Mali je na koncu še dodal, da je doslej v okviru Glose deloval tudi sindikat zunanjih izvajalcev SUKI, ki pa v zadnjih letih ni bil aktiven. Z združitvijo sindikatov bodo člani SUKIja postali člani ZASUKa. Člani ZASUK-a so tako avtomatično postali tudi člani konfederacije Glosa-ZASUK. S članstvom v ZSSS imajo odslej vsi člani in članice ZASUKa možnost brezplačne pravne podpore. ZASUK, ki deluje po organizacijskem modelu, ki v primerjavi s klasičnimi servisni sindikati stremi k večji aktivni vključenosti članov in članic, v letu 2023 uresničuje dva zastavljena cilja. Prvi cilj je krepitev pogajalske moči s pridobivanjem novih članov in članic ter vzpostavitev trdne sindikalne mreže. V pol leta delovanja so že organizirali številne regijske sestanke z namenom krepitve lokalnih odborov po vsej Sloveniji. Drugi cilj pa je temeljito naslavljanje problematike neplačevanja, podplačevanja in izkoriščanja javnih zavodov ter prizadevanje za uvedbo sankcij za neplačnike. Sindikat Zasuk je namenjen vsem delavcem in delavkam v sektorju, od tehnikov do umetnikov, vseh statusov: samozaposlenim v kulturi, samostojnim podjetnikom in popoldanskim s.p.-jem, ustanoviteljem in zaposlenim v zasebnih zavodih, zadrugah in društvih, lastnikom in zaposlenim v družbah z omejeno odgovornostjo, pogodbenim delavcem, študentom, dijakom, delavcem na črno, upokojencem in delavcem z mešanim statusom. --------------------------------------

 Kontakt za medije: info@zasuk.si / Eva Matjaž (041 377 414) in Deja Crnović (040 566 616

PLATFORMNO DELO- ČLANEK

 

FILANTROKAPITALIZEM

Filantrokapitalizem je danes postal osrednji del kapitalistične kulture. 

Kapitalist sam pa je evolviral v prijaznega možakarja, prvega soseda, sočutnega človeka, ki hrati počne neverjetne reči. Poda se na Bermudski trikotnik ali odpotuje na Luno. Nenadoma je zelo radodaren in postane znan po svoji filantropiji. Ljudem deli visoke napitnine, brezdomcem daruje hiše, pomaga po orkanih, sadi drevesa in odstranjuje plastiko iz oceanov, je patron tujega umetnika v naši CUKRARNI. Celo pri nas v Sloveniji ga posnemamo, sodeč po najnovejši Lidlovi kampaniji. Dobrodošli v filantrokapitalizmu! Velja prebrati  članek na to temo v e - reviji DISENZ,

https://www.disenz.net/filantropija-je-prevara/

 prebrati knjigo PHILANTROCAPITALISM in si ogledati dva sarkastična videa spodaj, da si ustvarite prvo sliko, zakaj je družba nenadoma polna filantropov in dobrodelnosti.

NEVIDNO DELO = ČASOVNA REVŠČINA = PASIVNOST

ALENKA SOTTLER

ČAS BREZ ČASA

Matjaž Stopar, montaža, "No More Time"

NEVIDNO DELO = ČASOVNA REVŠČINA = PASIVNOST

V svojem prostem času smo zasičeni z opravili, ki jih na nas prelagajo kapital in državne inštitucije. Nimamo niti časa, niti manevrskega prostora, da bi poleg vsakdanjih nujnosti počeli karkoli drugega, ne zase, ne za bližnje, ne za skupnost. Za povrh se bremenimo z občutki krivde in samo odgovornosti. Zdi se nam, kot da je naš čas izpuhtel in sprašujemo se, kam je izginil? Doživljamo časovno revščino.

Da je eden od načinov kontroliranja zadrževanje ljudi v sistemski ječi zadolženosti se zavedamo, manj smo pozorni na tista področja, ki jih teorija ni dovolj osvetlila. Na primer naš prosti čas. Ta je nujen, da se obnovimo, sprostimo, razgibamo, razširimo svoj pogled na svet, se politično udejstvujemo, socializiramo, razmislimo, se umirimo in uredimo za nadaljnje delovne naloge. Kot da je neoliberalni sistem v popolnosti preplavil vsako našo prosto minuto.

"... Človek mora živeti in umetnost je v krizi od trenutka, ko ga kapitalizem tako silno stiska, da je v celoti zaposlen izključno s preživetjem. Za zagotavljanje kvalitetnega življenja nima več ne volje, ne moči." pravi Anja Zag Golob * v kolumni Jajca, https://365.rtvslo.si/arhiv/jajca/174934691

Šele ko sestavljamo v Ikei kupljeno zofo s predali za 480€, spoznamo, da na videz ugodna cena zofe ni dejanska cena. V bistvu smo kupili polizdelek, ki ga šele doma dokončamo v svojem prostem času. Njegovo polno ceno izračunamo tako, da k trgovinski ceni prištejemo še vrednost dvodnevnega fizičnega dela dveh oseb. Recimo da stane ena delovna ura tovrstnega delavca 15€. Če torej dva delavca dva dni 8 ur na dan sestavljata zofo, znese to 32 delovnih ur, katerih vrednost je 480€. Dejanska cena izdelka je torej šele seštevek trgovinske cene in cene doma opravljenega dela, torej 960€. Da smo lahko začeli koristiti uporabno vrednost produkta, smo se poleg denarja morali odpovedati delu svojega prostega časa. Neoliberalizem vse bolj vpeljuje model poslovanje, kjer avtomatizira in robotizira proizvodnjo tako, da tisti del proizvodnje, ki je stroškovno najdražji, ker zahteva fizičnega delavca, prenese na potrošnika. Ta mora, da bi lahko izdelek v celoti koristil, dokončati izdelek doma sam na račun svojega prostega časa. To skrito delo, ki ga lahko prištejemo k dolgemu seznamu nevidnih del, je postalo nov vir izžemanja dobičkov.

Računalniki še zdaleč niso le priročno orodje, ampak pravi požiralci prostega časa. Ves čas zahtevajo posodabljanja, prilagajanja, ščitenja, branja napotkov, navodil, menjave aplikacij, učenje, resetiranje in shranjevanje varnostnih kopij. Posodobitve, ki so prestavljene kot izboljšave, pogosto skrivajo pravi namen, kako učinkoviteje izkoristiti uporabnika. Sami izdelujemo vsebine, informiramo, urejamo in opravljamo številna druga dela za orodje, ki na avtomatiziran način zbira, koristi naše delo in informacije o nas in služili denar za posameznega privatnega lastnika. Za vse to delo si trgamo od svojega prostega časa. Mi sami smo parazitsko orodje za izkoriščanje in večno črpanje finančnih koristi, postavili v samo središče našega intimnega življenja, v naš dom.

V prostem času gledamo televizijo, da se razvedrimo ali informiramo. A na programu so vse daljša obdobja, kjer vrtijo reklame. Če želimo priti do zabave ali informacij, smo prisiljeni reklamam darovati svoj prosti čas.

Sestavljanje pohištva, stalno posodabljanje in urejanje računalnikov, prisilno gledanje reklam, avtomatizirano plačevanje parkirnih listkov, izpolnjevanje potnih obrazcev in carinskih deklaracij, odnašanja tas s umazano posodo iz miz v restavracijah, sortiranje odpadkov, izpolnjevanje vlog in obrazcev na raznih razpisih, naročanje avionskih kart, napotnic in zdravil, dotakanje bencina, dvigovanje gotovine so samo nekatera od številnih del pri katerih sodobni poslovni modeli koristijo naš prosti čas. V ta čas v največji možni meri delegirajo dela, za katera potem ni potrebno zaposliti ali najeti in plačati delavca. Ker so premaknjena v naš prosti čas, jih ne prepoznamo in zanje ne zahtevamo plačila, zato so vir dodatnega profita. Mi plačamo več, kot mislimo, da smo plačali, ker plačamo dvakrat, najprej z denarjem, potem s svojim prostim časom, ki ga imamo zato vse manj. Pustili smo se zaprti v časovno ječo.

Če želimo dobiti svoj prosti čas nazaj, se mi zdi, bo nujno vpeljati novo kategorijo »državljanski prosti čas«, ga zakonsko zaščititi! Nevidno delo v prostem času pa narediti za vidno in priznano. Predvsem pa jasno povedati, da je naš čas dragocen, da ima visoko ceno in ni na voljo za maksimiranje dobičkov kapitala!

---

 

SILVIA FEDERICI: ŽRTVOVANA CONA, ŽRTVOVANA POPULACIJA, ŽRTVOVAN SVET

Fotografija iz članka na: https://adiante.gal/espero-que-o-feminismo-sexa-quen-de-crear-esa-unidade-mundial-desde-abaixo

"Celotni neoliberalni pogon je bil naravnan tako, da spodkoplje kakršnokoli investicijo v družbeno reprodukcijo. Neoliberalizem je v svoji esenci, v svojem najglobjem bistvu distrukcija, spodkopavanje in redukcija kakršnekoli investicije v družbeno reprodukcijo. 

Ko pogledamo malo naokrog, na ruralna področij v Ameriki, Afriki, vidimo da je bilo na miljone ljudi premeščenih iz njihove zemlje, ker ne samo, da se je nihovo kmetijstvo industrializiralo, ampak vedno znova in znova  privatiziralo. Privatizacija zemlje je razlastila miljone in miljone ljudi." 

"Živimo v družbi, ki ni spodobna družbene reprodukcije, zato je naša družbena reprodukcija v zelo globoki, globoki krizi. Petsto let so ljudem govorili, to je od vseh najboljši sistem, njegov napredek je tik za vogalom, prinaša maksimalen razvoj tehnologije, ki naj bi nam olajšala življenje, naj bi nas razbremenila težkega dela. ki naj bi nam pomagala preseči pomanjkanje. Zdaj vidimo, da prav ta tehnologija, ki je obljubljala, da nas bo popeljala iz pomanjkanja in obljubljala, da bo nova spoznanja prenesla na celi svet in bomo lahko potem vsi uživali sadove zemlje, v bistvu postala inštrument novega razlastninjenja, novega vala razlastitve in novega vala destrukcije zemlje. Zato mislim, da vse bolj raste globje spoznanje, da ta sistem ne more garantirati našega življenja, in da moramo ustvariti nov sistem, ki bo postavil, in tu naj uporabim slogan številnih ženskih gibanj v Latinski Ameriki, sistem, ki bo postavil logiko življenja v samo središče."

Na spodnjem videu je predavanje Silvije Federici z dne 23. 9. 2022, ki se je odvilo v okviru serije predavanj Teorija družbene reprodukcije, ki jo organizira Inštitut za študije spola na Univerzi v Buffalu (UB Gender Institut)v Ameriki.
Posredovala nam ga je prof. dr. Katja Praznik, članica odbora, ki je pripravil to letošnjo serijo in povabila govorke. Naslednji četrtek, 27. oktobra sledi še eno zanimivo predavanje Premille Nadasen, ki bo imela predavanje “How Capitalism Invented the Care Economy”. Povezavo z več informacijam najdete tui: https://www.buffalo.edu/genderin/events/lecture-series.html

 

                                    Silvia Federici govori o svoji Teoriji družbene reprodukcije

                                                              4. oktober 2022 

Silvia Federici je ena ključnih osebnosti v skupini feministk, ki so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spodbudile novo radikalno teoretiziranje družbene reprodukcije.

V tem predavanju Federici razpravlja o trajnem pomenu družbene reprodukcije in o tem, kako je teoretiziranje protislovij na tem področju nujno za družbena gibanja, ki se posvečajo reorganizaciji vsakdanjega življenja in ustvarjanju neizkoriščevalskih družbenih odnosov.

USTANOVNA SKUPŠČINA SINDIKATA ZASUK 2. OKTOBRA

Še vedno pa se lahko vpišete v sindikat na način, da izpolnete anketo https://www.1ka.si/a/40f698d8 saj je množičnost predpogoj za uspešno delovanje sindikata. Vabljeni tudi, da se vključite v skupino na FB , namenjeno debatiranju o različnih sindikalnih temah.

Čez vse poletje, posebej pa te dni, vsi člani odbora in tisti, ki so se v anketi javili za pomoč na posameznih področjih, neprekinjeno delajo in se prebijejo skozi številne naloge, ki jih je potrebno opraviti ali razrešiti in to zastonj, brez subvencij, podpor raznih ministrstev, sponzorjev in drugih ekspertov. Neodvisno in brez rezerve, kakor smo v našem kulturno ustvarjalnem sektorju navajeni. Kljub temu so konstruktivna druženja med nami tako prijetna, da se jih ne da zamenjati za noben denar in prepričana sem, da vam bo žal, če ne pridete zraven.
Nekaj mobi - utrinkov iz naših delovnih srečanj si lahko ogledate v preprostem video kolažu:

 

 

 Se vidimo na ustanovni skupščini!

SINDIKAT V USTANAVLJANJU VČERAJ DOBIL IME

Kreativni razred močno podpira ustanovitev sindikata ustvarjalno kulturnega sektorja. Veliko naših članov se je med prvimi prijavilo za članstvo v bodočem sindikatu in sodeluje tudi z izkušnjami iz Kreativnega razreda v predhodnem odboru sindikata. Zato lahko iz prve roke poročamo o živahnem dogajajnju v zvezi s bodočim Sindikatom, ki se je odvijalo čez vse poletje.

Fotografija iz predhodnega sestanka odbora sindikata, kjer smo se po sestanku s torto začasno poslovili od kolegice Katje Praznik ob njenem odhodu na delovno mesto na univerzi Buffalo v New Yorku.

Od vsega najlepše pri bodočem sindikatu pa je, da se spet družimo, da se debate odvijajo še dolgo po tem, ko se sestanki zaključijo in da vas z veseljem pričakujemo, a tudi potrebujemo zraven! Med tem so naši kolegi začeli organizirati in obiskovati tudi kraje izven Ljubljane in s temi obiski se namerava nadaljevati še v prihodnje, saj vsem  nam veliko pomenijo prav osebna srečanja. 

Slika iz regijskega sindikalnega srečanja v Celju, ki je zaradi strahu direkotorice kulturne inštitucije, da bi ta dogodek lahko škodil njenemu delovnemu mestu, srečanje tam preklicala. A se je hitro našel  nov gostitelj in je zato srečanje potekalo v zasebnem ateljeju.

Najbolj sveža novica pa je ta, da smo včeraj na sestanku odbora včeraj 6. septembra 2022 izglasovali ime Sindikata, ki se bo imenoval ZASUK. Ni bilo enostavno, ker so številna zanimiva imena in domene že zasedene. Idejo zanj je prispevala pesnica Barbara Korun, ki je takole takole utemljelila svoj predlog:

"ZaSUK je lahko zapisan tudi tako - ali kako drugače, (za-SUK), a vendar je najlepša najbolj preprosto.Sindikat ustvarjalk in kulturnikov je tudi možen naziv (oba samostalnik sta zapisana v generičnem spolu - ženski in moški spol zapisa samostalnikov je izenačen) ali Sindikat ustvarjalecv in ustvarjalk v kulturi ali, kot si predlagala, Sindikat za ustvarjalnost in kulturo (ali v kulturi) ... to mi je zelo všeč ... glede korena suk- navajam iz Slovenskega etimološkega slovarja: geslo "sukati" je iz indoevropskega korena seuk- "upogibati, vrteti, premakniti, vzpodbuditi" sukanec - "iz več prej spredena nit" SUKNJA - " S sukanjem (in ne tkanjem) narejeno (volneno) blago" (posamost. prid.)

Torej sta tudi v besedi "zasuk" ideji: 1. vzpodbude, premika; in 2. iz več prej spredena ena nit - ideja solidarnosti, povezanosti

                                   !!!

Do ustanovnega kongresa sindikata , ki bo predvidoma 1. oktobra želi ZASUK zbrati še 90 članov, kajti zadostno število je predpogoj, da se sindikat lahko ustanovi. Zato ne odlašajte in se čimprej prijavite na predhodno listo članov sindikata in hkrati povabite vsaj dva tri svoje kolege, da nam se nam pridružijo na način, da nam pišete in sporočite svoje podatke na 

kreativni.razred@gmail.com 

 

Prijavite pa se lahko tudi tako, da čim prej rešite anketo, ki vas na koncu vpraša ali želite biti član našega sindikata in to potrdite, saj nujno potrebujemo vaše povratne informacije, da lahko organiziramo delo → www.1ka.si/a/40f698d8 

 Lepo prosimo, da vabilo širite med svojimi prijatelji, bodisi na družbenih omrežjih ,še bolje pa v živo skozi pogovor ali v manjših skupinah in tudi njih usmerite na anketo.

Če ste na FB lahko delite naslednje povabilo: https://www.facebook.com/photo/?fbid=484020920212723&set=a.169506691664149 

DRUŽABNO SREČANJE KREATIVNEGA RAZREDA DANES V ČETRTEK OB 18 h V SEM-U!

Kdo pride in kdo ne je eno od ustvarjalnih presenečenj naših srečanj, saj se sestavimo v pisano paleto poklicnih kombinacij. Ta raznolikost odpre številne teme in pogovor teče do trde noči in še prek. Nekaj prav zanimivih zamisli se je tokrat pojavilo, a o tem kdaj drugič. Bilo je lepo in upam, da se nekaj idej zdržijo med nami vsaj toliko, da jih uresničimo. Sicer pa je včerajšnje druženje minilo v znamenju vpisovanja, tako v Kreativni razred, kot v predhodno listo  kandidatov za bodoči Sindikat samozaposlenih kulturnoustvarjalnih delavcev, pa tudi vseh tistih, ki se sami ubadajo s preživetjem, pa še do statusov niso prišli. Ta sindikat vsi naši člani z odobravanjem pozdravljajo.

Dragi člani in članice FB Skupine skozi oči prekariata in Kreativnega razreda ter tisti, ki  vas to zanima!

Danes se dobimo družabnem srečanju Kreativnega razreda in članov FB skupine Skozi oči prekariata. 

KDAJ:

danes v četrtek, 11. avgusta OB 18h
KJE: 

na vrtu kavarne SEM (Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana)
KAJ:

družabno srečanje, par besed o odmevih ob našem zadnjem dogodku AMATERJI IN  PROFESIONALCI? in o živahnem dogajanju ob ustanavljanju bodočega sindikata, kjer se zbira res odlična druščina.

FOTO

 REN GREGORIC

Tako si lahko najlažje na neformalen način povemo vse, kar se dogaja. Vemo, da ste mnogi zaposleni ali na dopustu, zato bomo posebej veseli tistih, ki pa boste kljub temu utegnili priti/prikolesariti v SEM na kavo pijačo. Morda pa si bomo, tako kot na fotografiji iz nedavnega dogodka v SEM-u, privoščili LUČKE.

+ vpis na listo bodočih članov sindikata

Predhodno bomo tiste, ki vas to zanima, vpisovali na listo zainteresiranih za članstvo v bodočem sindikatu,.
Ta hip s tem vpisom zelo prispevate, da bomo dosegli zadostno številčnost za ustanovitev sindikata.
Kdor pa ne bo utegnil priti, pa bi se rad vpisal na listo, naj piše na kreativni.razred@gmail.com
Vsi skupaj bomo potem navzoči na zgodovinski ustanovni skupščini.
Naj omenim, da so poleg spodaj naštetih*, dobrodošli tudi simpatizerji iz drugih profesij.

Veselimo se srečanja s teboj in vsemi skupaj

Alenka, Matjaž, Mojca, Eva……….in ostali.

*V ta sindikat se vpisujejo kulturno-ustvarjalne delavke in delavci
v zasebnem delu sektorja: samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki in popoldanski s.p.-ji, ustanovitelji in zaposleni v zasebnih zavodih, zadrugah in društvih, lastniki in zaposleni v d.o.o.-jih, pogodbeni delavci, študenti, dijaki, delavci na črno, upokojenci, delavci z mešanimi statusi, …
na enem ali več podpodročjih kulturno-ustvarjalnega sektorja: uprizoritvene umetnosti (gledališče, glasba, ples), glasba, vizualne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, ilustracija), oblikovanje (grafično, produktno/industrijsko, storitveno, modno in oblikovanje tekstilij), arhitektura in krajinska arhitektura, audiovizualni (film, tv, radio, video, multimedijska dejavnost), literarno ustvarjanje, založništvo, prevajalstvo, bibliotekarstvo, mediji (TV, radio, spletni in tiskani mediji), fotografija, intermedijske umetnosti, oglaševanje in marketing, muzeji in kulturna dediščina, galerije, razvoj programske opreme in računalniških iger, ustvarjalne obrti, raziskave in razvoj, kulturni in ustvarjalni turizem,
v najrazličnejših umetniških ali ustvarjalnih poklicih in poklicih, ki so ustvarjanju podporni (npr. tehnični, pedagoški, administrativni, …).

ZARADI OGROMNIH SOCIALNIH RAZLIK, POPOLNOMA UNIČENGA PLANETA IN DRUŽBENEGA SISTEMA, KI VODI V KATASTROFO, SE V SKUPINI SKOZI OČI PREKARIATA ZDRUŽUJEMO PREKARNI DRŽAVLJANI IN SOMIŠLJENIKI S CILJEM, DA PREKO POVEZOVANJA, MEDSEBOJNE KOMUNIKACIJE IN DRUŽBENO KRITIČNE REFLEKSIJE POVEČAMO NAŠO POGAJALSKO MOČ, SAMOZAVEST IN SPOSOBNOST UČNKOVITEGA SAMORGANIZIRANJA ZA VZPOSTAVITEV NOVEGA, NA SOCIALNI PRAVIČNOSTI IN EKOLOŠKEM RAVNOTEŽJU TEMELJEČEGA DRUŽBENEGA SISTEMA.