torek, 1. avgust 2023

SOCIALNA GRAFIKA - PALIMPSEST


     foto Nataša Hrastnik

Kreativni razred vabi na razstavo 

SOCIALNA GRAFIKA – PALIMPSEST

v petek, 15. septembra 2023, v Lončarski atelje ob kavarni SEM, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana.

Otvoritveni program:
14:00: Odprtje vrat lončarskega ateljeja
16:00: Odprtje razstave
17:00: Nastop glasbene skupine Orkestrion in druženje

Razstava bo na ogled v Lončarskem ateljeju do nedelje, 17. septembra 2023, od 14.00 do 19:00, od torka, 19. septembra pa v delavnici graverstva SITAR, Resljeva 6a, Ljubljana.

Sodelujejo:

David Bizjak, Kristina Božič, Carsten Busse, Društvo Mary Poppins, Društvo Trajna, Sabina Đogić, Andreja Gregorič, Barbara Gregorič Gorenc, Gorazd Gruntar, Nataša Hrastnik, Eva Jurgec, Kulturno društvo VNL, Aldo Kumar, Eva Lenassi, Igor Leonardi, Miran Mohar, NSK State Reserve, Nives Palmić, Maja Pan, Dan Podjed, Katja Praznik, Franc Purg, Alenka Sottler, Matjaž Stopar, Dušan Šarotar, Teri, Aja Topolnik, Vesna Venišek Babič, Jack Zipes, Jurka Zoroja in drugi.


OB RAZSTAVI SOCIALNA GRAFIKA – PALIMPSEST (Alenka Sottler)

»..drugega za drugim bom vzel kamne starih hiš, ki so jih kolonisti pustili za sabo in zgradil svojo hišo, svoj jezik«, je zapisal alžirski pisatelj in novinar Kamel Daoud, vzel elemente iz romana Tujec Alberta Camusa ter zgradil svoj roman Primer Meursault. Bi lahko rekla, da je bistvo romana Kamela Daouda opisan ustvarjalni proces, kako iz starega narediti novo?

Če se sedaj ozremo k grafiki in h grafični temi našega dogodka, k palimpsestu. Ali ni PRIMER MARSAULT neke vrste literarni palimpsest, napisan na naš romaneskni spomin? Ali ni v njem enak princip: vzeti nekaj starega in to preobraziti v novo? In prav tak princip ustvarjanja novega je tisti, ki nas pri dogodku SOCIALNA GRAFIKA – PALIMPSEST zelo zanima. Kot po pravilu se palimpsesti pojavijo prav na prehodih, tam, kjer staro več ne zadošča in ga je potrebno na novo preobraziti. Demonstrirajo ustvarjalni princip v naravi, ki nič ne zavrže, le preoblikuje in pregnete iz nečesa, kar je že bilo in v novo, ustreznejše času in namenu.

Daoud je pokazal na boleči manko zahodnega sveta in terjal, da se celoto sestavi v novo, za vse bolj udobno hišo. Danes spremljamo samoumevnost in samozaverovanost finančnih elit, ki kolonizirajo in spreminjajo ne samo države, ampak tako rekoč vse: naravo, ljudi, živali, zemljo, vesolje, prostor in čas. Svet so spremenile v finančno črpališče in ga uklenile v nepremičnost, pogoj, ki ga orjaška črpalka za bogatenje potrebuje za svoje delovanje. In to v času, ko bi urgentno potrebovali novo ureditev in prilagoditev na spremenjene razmere. Zdaj se hiša že podira, svet pa še nima drugega bivališča. Nekje je treba začeti in kot Daoud, smo na tej grafični razstavi tudi mi v prenesenem pomenu vzeli kamenje starih hiš - predstavljajo jih tiskovine in grafične podobe obstoječega sistema - in preko njih odtisnili s štampiljkami nove misli in podobe, da jih preoblikujemo v našo novo skupno hišo.



ANG

KREATIVNI RAZRED (Creative Class) invites you to the exhibition SOCIAL GRAPHICS - PALIMPSEST,

on Friday, 15 September 2023,

at the Pottery Studio next to the SEM café,

Slovenian Ethnographic Museum, Metelkova 2, Ljubljana.

 

 

Opening programme:

 

14:00: Opening of the Pottery Atelier

16:00: Opening of the exhibition

17:00: Performance by the Orkestrion music group and social gathering

The exhibition will be on display at the Pottery Atelier until Sunday, 17 September 2023, from 14:00 to 19:00, and from Tuesday, 19 September at the SITAR engraving workshop, Resljeva 6a, Ljubljana.


Participants:

David Bizjak, Kristina Božič, Carsten Busse, Mary Poppins Association, Trajna Association, Sabina Đogić, Andreja Gregorič, Barbara Gregorič Gorenc, Gorazd Gruntar, Nataša Hrastnik, Eva Jurgec, VNL Cultural Association, Aldo Kumar, Eva Lenassi, Igor Leonardi, Miran Mohar, NSK State Reserve, Nives Palmić, Maja Pan, Dan Podjed, Katja Praznik, Franc Purg, Alenka Sottler, Matjaž Stopar, Dušan Šarotar, Teri, Aja Topolnik, Vesna Venišek Babič, Jack Zipes, Jurka Zoroja and others.

 

 

At the SOCIAL GRAPHICS – PALIMPSEST exhibition " ... one after another, I will take the stones of old houses left behind by the colonists and build my own house, my own language," written by: Algerian writer and journalist Mr. Kamel Daoud.

The taking elements from Albert Camus' novel "The Stranger" , creating his own novel "The Meursault Investigation". It could be said that the essence of Mr. Kamel Daoud's novel is described in the creative process of turning the old into a new?

Since its publication in 1942, the novel "The Stranger" by the Algerian writer and journalist of French-Spanish descent, Albert Camus, has conquered Europe and America. It has been considered a fundamental reading for existentialism and has gained the status of an intellectual holy scripture among Slovene intellectuals. Critics and scholars competed to write more studies on the novel. "What does the author want to convey to us in 'The Stranger'?" they speculated and studied the novel from various perspectives;

biographical, psychological, psychoanalytic, political, sociological, theological, and especially philosophical, up to the present day.

In 2013, another Algerian journalist and writer of Arab descent, Mr. Kamel Daoud, published the novel "The Meursault Investigation" in Algeria, and a year later in France. This novel can only be interpreted with knowledge of "The Stranger." This approach was made possible precisely because of the widespread familiarity with "The Stranger," which functions in adult literature, similar to "Little Red Riding Hood". Everyone knows the story and therefore, it is unnecessary to read it again and again to understand its point. Taking into account our knowledge of "The Stranger," Daoud writes a new novel, "The Meursault Investigation." In it, he poses a question that never occurred to any of the scholars in all these years and turns the intellectual focus upside down: Who was the Arab shot in "The Stranger"? Furthermore, why was he shot, and how is it that this death was not worth mentioning to any of the scholars? In "The Stranger," the Arab appears as an illiterate, nameless anonymous figure, seemingly there in the novel solely to be shot without doubt or regret. Mr. Kamel Daoud complements "The Stranger" with the story of the shot Arab, narrated by the brother of the deceased. With this act, Mr. Daoud did not deny "The Stranger" but drew attention to its insufficiency, to something that is crumbling because it was missing in "The Stranger" and in a symbolic sense in Western civilization.

Now, if we turn to graphics and the graphic theme of our event, the palimpsest. Isn't "The Meursault Investigation" a kind of literary palimpsest, written on our novelistic memory? Doesn't it follow the same principle: taking something old and transforming it into something new? And precisely this principle of creating something new is what interests us greatly at the SOCIAL GRAPHICS – PALIMPSEST event. As a rule, the palimpsests appear at transitions, where the old no longer suffices and must be transformed a new. They demonstrate a creative principle in nature that does not discard anything but reshapes and kneads it from something that has already been into something new, more suitable for the time and purpose.

Mr. Daoud pointed out the painful absence in the Western world and demanded that the whole be put together into something new, a more comfortable house for everyone. Today, we witness the self-evidence and self-assurance of financial elites who colonize and transform not only countries but virtually everything:

nature, people, animals, land, space, and time.

They have turned the world into a financial wellspring and imprisoned it in immobility, a condition that the giant wealth pump requires for its operation. All this at a time when we urgently need a new arrangement and adaptation to changing conditions. The house is already collapsing and the world has no other dwelling. We need to start somewhere. Like Mr. Daoud at this graphic exhibition, we have also in a metaphorical sense, taken the stones from the old houses, represented by publications and graphic images of the existing system. The new imprinted thoughts and images on them with stamps to transform them into our new common house.

For the Creative Class, Alenka Sottler

Translated by: JJMB 07.09.2023

Pozdravljeni,

Pozivamo vas k sodelovanju na razstavi SOCIALNA GRAFIKA, katere otvoritev bo na dan otvoritve grafičnega bienala, v petek, 15. septembra 2023, v Lončarskem ateljeju zraven kavarne Slovenskega etnografskega muzeja.

Tema razstave je SOCIALNA GRAFIKA - PALIMPSEST. Več o sami temi spodaj!


Sodelujete tako, mida:

1. Pošljete svojo izjavo, misel, citat ali poljubno grafično podobo na e-naslov: kreativni.razred@gmail.com, najkasneje do 1. septembra.

Predloge bodo natisnjene s pomočjo štampiljke na:

- že obstoječi plakat Grafičnega Bienala,

- na grafičnem papirju kot samostojno umetniško delo

- na poljubnem že uporabljenem nosilcu, ki ga bo predlagal avtor oziroma ga bomo lahko izbrali, na željo avtorja, tudi mi. Primeri takih nosilcev so: plakat, izrezek iz časopisa, položnica, star denar, pisemska ovojnica, razglednica, stran iz revije, knjige ali zvezka in podobno.

Štampiljke bodo izdelali v delavnici SITAR https://sitar.si in jih je treba kupiti, vendar bodo za nas cene s popustom.

Ob predlogi navedite kakšno vrsto štampiljke želite, ter ime, priimek in naslov, v primeru, da želite račun na podjetje še davčno številko.

Predloge bomo pregledali in če bodo ustrezale tehničnim zahtevam za izdelavo štampiljk, vam bo podjetje SITAR d. o. o. poslalo predračun na vaš elektronski naslov in po plačilu štampiljko tudi izdelalo. Vsak lahko sodeluje z neomejenim številom predlogov.

Štampiljke bodo skupaj z odtisom tudi razstavljene in po zaključku razstave predane avtorjem.


Naročijo se lahko naslednje štampiljke:

- pravokotna 60 x 40 mm / 
klasična črno lakirana ročka / 28,50 € 

- okrogla fi 25 mm / 
klasična črno lakirana ročka /  21 €

- pravokotna 60 x 22 mm /surova lesena ročka /12 €

- pravokotna 65 x 25 mm / klasična črno lakirana ročka / 20 €

- okrogla fi 40 mm / surova lesena  ročka / 30 €

- kvadratna 40 x 40 mm / klasilna, čreno lakirana ročka / 30 €




2. Na razstavi lahko sodelujete tudi brez štampiljke. V tem primeru bo izjava, misel, citat ali poljubna grafična podoba digitalno odtisnjena na skupnem plakatu ter na poljubnem že uporabljenem nosilcu, ki ga bo predlagal avtor oziroma ga bomo lahko izbrali, na željo avtorja tudi mi.
 
3. Kdor se odloči za sodelovanje postanje hkrati razstavljalec in soorganizator ter po svojih možnostih sodeluje pri pripravi dogodka. Ob koncu dogodka štampiljka ostane last avtorja, trije odtisi pa ostanejo v arhivu KREATIVNEGA za bodoče razstave.

Vse žaljive, rasistične, homofobne in ostale neprimerne izjave ne bodo upoštevane!



VEČ O RAZSTAVI

Kreativni razred verjame, da je skrajni čas za formuliranje novih konceptov družbe in času in okoliščinam ustreznejših vrednot. Ena od največjih ovir ustvarjalnih procesov preobrazbe v družbi je skrajna individualizacija posameznikov, ki blokira moč, ki jo potrebuje skupnost za preobrazbo. Kreativni razred je kot skupnost odprt za vse, ta čas predlaga in išče principe, ki gradijo skupno.

V Ljubljani bo letos grafični bienale, ki je za veliko ustvarjalnih posameznikov nedostopen. Nič nenavadnega, princip današnjega sveta umetnosti, ki se v ničemer ne razlikuje od neoliberalne ureditve sveta, je tekmovalnost, izbira, rangiranje in favoriziranje posameznika, pa naj je ta koncept še tako skrit za vključujočo fasado. Pri Kreativnemu razredu verjamemo, da smo v resnici vsi ljudje ustvarjalci in da selekcioniranje ljudi največkrat temelji na ekonomskih motivih, kjer se nekdo izloči, da drugi dobi več. Da spodmaknemo ekonomsko logiko prerivanja in odrivanja načeloma pri Kreativnem razredu, delujemo brez financ, razen kadar je to neizogibno. S kolegicami in kolegi, ki so se do sedaj odzvali, smo zasnovali koncept za malo alternativno grafično razstavo v lončarskem ateljeju in delavnici Sitar z vključujočim konceptom.


Za moto razstave smo izbrali stavek Alžirskega novinarja in pisatelja Kamela Daouda** iz njegove knjige PRIMER MEURSAULT,  ki pravi tako:

»DRUGEGA ZA DRUGIM BOM VZEL KAMNE STARIH HIŠ, KI SO JIH KOLONIALISTI PUSTILI ZA SABO IN ZGRADIL SVOJO HIŠO. SVOJ JEZIK!«

Namesto »kamnov« bomo vzeli pretekle tiskovine, in na njih s štampiljkami natisnili nova sporočila.

Veselimo se vaših prispevkov!
KREATIVNI RAZRED 

PALIMPSEST https://sl.wikipedia.org/wiki/Palimpsest
KAMEL DAOUD https://www.britannica.com/biography/Kamel-Daoud




OB RAZSTAVI SOCIALNA GRAFIKA – PALIMPSEST




»..drugega za drugim bom vzel kamne starih hiš, ki so jih kolonisti pustili za sabo in zgradil svojo hišo,svoj jezik«, je zapisal alžirski pisatelj in novinar Kamel Daoud**, vzel elemente iz romana Tujec Alberta Camusa ter zgradil svoj roman Primer Meursault. Bi lahko rekla, da je bistvo romana KamelaDaouda opisan ustvarjalni proces, kako iz starega narediti novo?

Roman Tujec alžirskega pisatelja in novinarja francosko-španskega rodu Alberta Camusa, je odsvojega izida l. 1942 dalje osvajal Evropo in Ameriko. Obveljal je za temeljno čtivo eksistencializma in tudi med slovenskimi intelektualci pridobil status intelektualnega svetega pisma. Kritiki in preučevalci so kar tekmovali, kdo bo o romanu napisal več študij. »Kaj nam želi pisec v Tujcu sporočiti?« so ugibali in študirali roman s številnih zornih kotov; biografskega, psihološkega, psihološko-analitične-ga, političnega, sociološkega, teološkega, predvsem pa filozofskega, vse dodanes.

Leta 2013 pa je prav tako alžirski novinar in pisec arabskega rodu Camel Daoud v Alžiriji, leto kasnje pa tudi v Franciji izdal roman Primer Meursault, ki ga lahko interpretiramo le s poznavanjem Tujca.Ta pristop je bil mogoč prav zaradi vsesplošnega poznavanja romana Tujec, ki v literaturi z a odrasle funkcionira podobno kot Rdeča kapica, namreč vsi zgodbo poznamo in zato nam je za razumevanje poante ni potrebno vsakič znova brati, temveč zadošča, če omenimo naslov te pravljice. Upoštevajoč naše poznavanje Tujca Daoud napiše nov roman Primer Meursault. V njem postavi vprašanje, ki nikomur od preučevalcev v vseh teh letih ni prišlo na misel in z njim obrne dosedanji intelektualni fokus na glavo: Kdo je bil ustreljeni Arabec v Tujcu? In dodatno: zakaj je bil ustreljen in kako to, da ta smrt za nikogar od preučevalcev ni bila vredna niti omembe? V Tujcu Arabec namrečnastopa kot nepismen brezimni anonimnež, ki kot da je v romanu zgolj zato, da se ga lahko brez dvomov in obžalovanja ustreli. Kamel Daoud v svojem romanu dopolni Tujca z zgodbo o ustreljenem
Arabcu, ki jo pripoveduje brat ustreljenega. S tem dejanjem Daoud ni zanikal Tujca, ampak je
opozoril na nezadostnost, na nekaj, kar se ruši tudi zato, ker je to pri romanu Tujec, in s tem v
simbolnem smislu zahodni civilizaciji, boleče umanjkalo.

Če se sedaj ozremo k grafiki in h grafični temi našega dogodka, k palimpsestu. Ali ni PRIMER
MARSAULT neke vrste literarni palimpsest, napisan na naš romaneskni spomin? Ali ni v njem enak princip: vzeti nekaj starega in to preobraziti v novo? In prav tak princip ustvarjanja novega je tisti, ki nas pri dogodku SOCIALNA GRAFIKA – PALIMPSEST zelo zanima. Kot po pravilu se palimpsesti* pojavijo prav na prehodih, tam, kjer staro več ne zadošča in ga je potrebno na novo preobraziti. Demonstrirajo ustvarjalni princip v naravi, ki nič ne zavrže, le preoblikuje in pregnete iz nečesa, kar je že bilo in v novo, ustreznejše času in namenu.
Daoud je pokazal na boleči manko zahodnega sveta in terjal, da se celoto sestavi v novo, za vse bolj udobno hišo. Danes spremljamo samoumevnost in samozaverovanost finančnih elit, ki kolonizirajo in spreminjajo ne samo države, ampak tako rekoč vse: naravo, ljudi, živali, zemljo, vesolje, prostor in čas. Svet so spremenile v finančno črpališče in ga uklenile v nepremičnost, pogoj, ki ga orjaška črpalka za bogatenje potrebuje za svoje delovanje. In to v času, ko bi urgentno potrebovali novo ureditev in prilagoditev na spremenjene razmere. Zdaj se hiša že podira, svet pa še nima drugega bivališča. Nekje je treba začeti in kot Daoud, smo na tej grafični razstavi tudi mi v prenesenem pomenu vzeli kamenje starih hiš - predstavljajo jih tiskovine in grafične podobe obstoječega sistema - in preko njih odtisnili s štampiljkami nove misli in podobe, da jih preoblikujemo v našo novo skupno hišo.

Za Kreativni razred

                                                                                                                    Alenka Sottler
 
.

*Beseda palimpsest izhaja iz latinske besede palimpsestus, ki izvira iz starogrške besede παλίμψηστος (palímpsēstos, iz παλίν
+ ψαω = ‘spet’ + ‘strgati’), sestavljene besede, ki opisuje postopek: "Izvirno pisanje je bilo strgano in oprano, površina je bila
ponovno zglajena in novo literarno gradivo je bilo napisano na rešenem materialu.".Izraz ‘palimpsest’ se uporablja tudi zunaj
literature za opisovanje česarkoli, kar ima več plasti ali vidikov, ki so vidni pod površjem. V arhitekturi, arheologiji in
geomorfologiji se izraz palimpsest uporablja za označevanje predmeta, ki je bil narejen ali obdelan za en namen in kasneje
ponovno uporabljen za drugega..

*Palimpsest v Sloveniji ni neznan ustvarjalni princip. Pesniški cikel iz leta 1978 in kasnejša pesniška zbirka Palimpsesti (1984) Nika
Grafenauerja, pričata o tem.

**Kamel Daoud je alžirski pisatelj in novinar, ki v premišljenih delih raziskujejo kompleksne teme, povezane z identiteto, religijo,
kolonializmom in družbeno-politično pokrajino Alžirije. Trenutno ureja francoski dnevnik Le quotidien d’ Oran. Rodil se je v
Mostaganemu v Alžiriji 17. junija 1970 v arabsko govoreči muslimanski družini v Alžiriji. Daoud je študiral francosko književnost
na univerzi v Oranu. Daoudov romaneskni prvenec Preiskava Meursaulta, fr. Meursault, contre-enquête (2013) je prejel Prix
Goncourt du Premier Roman (Goncourtova nagrada za prvi roman), pa tudi nagrado François Mauriac in Prix des cinq
continents de la francophonie. Uvrščen je bil tudi v ožji izbor za Prix Renaudot. Roman je izšel l. 2021 v prevodu Katje Šaponjić




Women's Weekend: Renata Salecl - Tiranija izbora


 

sobota, 29. julij 2023

ANJA ZAG GOLOB: "RADA BI JIM SAMO POVEDALA, DA NISO SAMI, DA VEMO VSI, DA JIH PODPIRAMO IN DA STOJIMO ZA NJIMI VSI!"

N1 podkast SUZANA LOVEC : PESNICA ANJA GOLOB

Odličen pogovor Suzane Lovec z Anjo ZAG GOLOB




Analiza naše družbe in države, domoljubje, simptomi stanja, Parada ponosa, poezija ... EKV, čaj, vlaki in Kieslowski. V N1 podkastu Suzana Lovec tokrat gosti Anjo Zag Golob.


 

petek, 28. julij 2023

DR. PRIMOŽ KRAŠOVEC

 

Človek, delo in … rdeči hrošči. “Razredni boj postane notranji, psihični boj”


Kaj je danes sploh še upor? Začetek je "provokativen". Nato pa tudi o tem, kako razredni boj postane notranji oziroma psihični boj. Pogovor o človeku, delu … in rdečih hroščih. 

Dr. Primož Krašovec, sociolog kulture, v N1 podkastu razlaga, zakaj je človeštvo za kapital vse bolj odvečno, kako smo za kapitalizem “priročni, nismo pa optimalni”, kaj se lahko zgodi v prihodnosti … Še prej pa: v kakšni družbi živimo zdaj, kaj je delo in kakšno postaja. Kakšna je njegova kritika družbe in kaj je “prelahka oblika družbene kritike”. In kam vodi njegova novoletna zaobljuba, da letos ne bo uporabljal besede neoliberalizem? Zakaj omenja suženjsko moralo in kakšno vlogo imajo v tem pogovoru odslužene zvezde in Nick Cave?

Pogovor lahko gledate v zgornjem videu ali poslušate v spodnjem tonskem posnetku:

ponedeljek, 17. julij 2023

ŽIVLJENJE Z RESNICO














Fotoportreti Eggert, Havel, Zipes in Soban 

KO ČLOVEK ZATAJI RESNICO 

Vtis je, da vidimo podkupljivost povsod okrog nas, le v nas samih je ne
prepoznamo. 
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije jo definira kot: “Vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.” Korupcija, patološki oportunizem, konformizem, ali kakorkoli to že imenujemo, je tudi, ko človek na osebni ravni zataji resnico s ciljem, da zadrži ali pridobi osebno korist. Vtis je, kot da smo mnogi, tudi umetniki pozabili na bitke, ki so jih nekoč bojevali naši predhodniki in si z njimi pridobili spoštovanje javnosti. Danes bi bitke najraje prepustili drugim, spoštovanje pa bi radi zadržali zase. In nič ne pomaga, če kulturo predpišemo na recept kot zdravilo, če je ta prevečkrat kot na zunaj še uporaben lonec, medtem, ko je njegovo bistvo neopazno odteklo skozi preluknjano dno. Kajti kultura ni stvar prisile, predpisa, ampak stvar ljubezni.

"Umetniki so javne osebe, ki bi morale biti za vzgled drugim. Po svoje pa so tudi moralno odgovorni za dogajanje v družbi, zato bi morali ostro reagirati na vse, kar ni v redu. Če tega ne počnejo, če so skorumpirani in podpirajo diktaturo, potem si zaslužijo kritiko." Moritz Eggert, nemški skladatelj in pianist.

"Moralna odgovornost je vedno znova predvsem odgovornost pred lastno vestjo ." Branko Soban /Mefistovi Vajenci, Pomisleki, Sobotna priloga DELA, 15. julij 2023

"Umetniki, ki služijo genocidni vojni so nekakšni Mefistovi vajenci. Na las podobni junaku iz Mefista, z oskarjem nagrajenega filma Istvana Szaba, ki je nastal po istoimenskem romanu Thomasa Manna. To je zgodba o igralcu Hendriku Hofgenu (v vlogi Klaus Maria Brandauer), ki svojo dušo proda Hitlerju. To je davek za to, da v veliki postavitvi Goethejevega Fusta dobi vlogo Mefista. Hendrik je patološki oportunist, na kakršnega se diktatorji vedno lahko zanesejo."
Branko Soban  / Mefistovi Vajenci, Pomisleki, Sobotna priloga DELA, 15. julij 2023  https://www.delo.si/sobotna-priloga/mefistovi-vajenci/

"Vsi smo do neke mere sokrivi za družbeno-ekonomski sistem, v katerem živimo, vse dokler mu služimo, ne da bi o njem podvomili. Če ga sprejmemo in se uklonimo trenutnemu stanju, ne da bi razkrinkali laži, na katerih sloni" , trdi Havel, "je naše življenje laž." Pravi, da v večini ljudi vendarle obstaja močno upanje, da je možna pristna sprememba, ki bo vodila k boljšim življenjskim okoliščinam.
Globoka kriza človekove identitete, ki jo je povzročilo življenje v laži, kriza, ki po drugi strani takšno življenje omogoča, ima vsekakor tudi etično razsežnost; med drugim se kaže kot globoka etična kriza družbe. Oseba, ki se je pustila zapeljati sistemu potrošniških vrednost, oseba, katere identiteta je razvodenela ob kopici ugodnosti množične kulture in ki nima korenin v biološkem redu ter nobenega občutka odgovornosti za kar koli drugega, razen za svoje preživetje, je demoralizirana. Sistem počiva na takšni demoraliziranosti, jo poglablja, dejansko jo projicira v družbo.
Nasprotno pa je življenje z resnico kot upor človeštva proti vsiljenemu stanju poskus, da bi si znova izborili nadzor nad občutkom odgovornosti. Z drugimi besedami, to je očitno etično dejanje, ne le zato, ker ga moramo tako drago plačati, temveč predvsem zato, ker ne koristi le nam: naše tveganje je morda poplačano s splošnim izboljšanjem položaja, morda pa tudi ne.
Življenje z resnico, govorjenje resnice in razmišljanje o resnici ima za vsakogar drugačne in mnogovrstne oblike, odvisne od okoliščin. Za odkrivanje in čutenje resnice ni nobenega recepta ali formule. Vendar je en dejavnik nespremenljiv in odseva etično razsežnost resnice: resnica temelji na izpodbijanju laži in prevar ljudi, ki imajo moč, najsi živimo v posttotalitarni ali postdemokratični družbi. Življenje z resnico pomeni predvsem spoznanje, da ne obstaja nevtralna ali nenevarna strpnost, kakršno danes srečujemo v Ameriki in drugod.(Več o tem na: http://kreativnirazred.blogspot.com/2021/04/pripovedovanjeresnice-s-pomocjo.html)
Po mojem mnenju to pomeni, da morajo znanstveniki zgodovino jemati resno, iskati vrzeli v kulturni industriji in se upirati zlorabi zgodovine, da bi ugotovili, kako reakcionarji vplivajo na sedanjost. Truditi se moramo, da bo zgodovina postala uporabna, kajti tako se bomo bolje zavedali nedokončanih nalog naših prednikov, ki so skušali ustvariti večjo družbeno pravičnost in enakost tako, da so živeli z resnico. Tisto, kar je bilo povedano o sporih navadnih ljudi in potem zakopano, je treba znova odkopati, če želimo upati in napredovati. Besede so v našem življenju pomembne, besede, ki oblikujejo zgodbe, pa so še pomembnejše na poti k življenju z resnico. Trud traja neprekinjeno in bi moral ostati neprekinjen, saj se vseskozi soočamo z mojstrskimi zgodbami, ki zamegljujejo našo predstavo o tem, kaj pomeni živeti z resnico. Kakšna je torej odgovornost nas, raziskovalcev in učiteljev ljudskih povesti in pravljic?
prof. Jack  Zipes, odlomek iz besedila Zakaj je pomembno vedno znova pripovedovati zgodbe"  Esej prof. Jacka Zipsa je bil objavljen v reviji Sodobnost, letnik 83  številka 11, prevod Dušanka Zabukovec 
http://kreativnirazred.blogspot.com/2021/04/pripovedovanjeresnice-s-pomocjo.html)

[1] Slovenski prevod Valentina Inzka je pod naslovom Živeti v resnici: Moč brezmočnih izšel leta 1994.


ponedeljek, 3. julij 2023

DR. JANA JAVORNIK

INTERVJU Z DR. JANO JAVORNIK



sprašuje Ksenija Horvat 

ZASE PRAVI: 

Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, v Stockholmu in Utrechtu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, covid-19 Sledilnika in Podnebnika ter dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Proučujem učinke pandemije na družbo in se učim živeti z dolgim covidom. Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, na univerzah v Stockholmu in Utrechtu ter na Inštitutu za novejšo zgodovino. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik. Sourejam znanstvene revije kot so Work, Employment & Society, International Journal of Care & Caring, the Journal of Family Studies, in Jrnl of Comparative Policy Analysis. Redno pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times ter za BBC.

nedelja, 18. junij 2023

DILEMA UMETNE INTELIGENCE

5. april 2023

Tristan Harris* in Aza Raskin** razpravljata o tem, kako obstoječe zmogljivosti umetne inteligence že predstavljajo katastrofalna tveganja za delujočo družbo, kako so podjetja, ki proizvajajo umetno inteligenco, ujeta v tekmo za čim hitrejšo uvedbo brez ustreznih varnostnih ukrepov in kaj bi pomenila nadgradnja naših institucij v svetu po uvedbi umetne inteligence. Ta predstavitev je nastala na zasebnem srečanju v San Franciscu 9. marca 2023 z vodilnimi tehnologi in odločevalci, ki lahko vplivajo na prihodnost umetnih inteligenc velikega jezikovnega modela in pred začetkom projekta GPT-4. Gledalce pozivata, naj razmislijo o tem, se obrnejo na svoje politične predstavnike in se zavzamejo za vzpostavitev ustreznih varovalnih mehanizmov.



sreda, 31. maj 2023

ANA PODVRŠIČ: IZ SOCIALIZMA V PERIFERNI KAPITALIZEM

O POMEMBNI NOVI KNJIGI DR. ANE PODVRŠIČ "IZ SOCIALIZMA V PERIFERNI KAPITALIZEM", KI JE IZŠLA V ZBIRKI *cf, SE POGOVARJATA GORAZD KOVAČIČ IN ANA POVRŠIČ.

Knjiga in intervju ponudita suvereno razmišljanje avtorice, pomembno in nujno samorefleksijo za to, da Slovenija ponovno vzame  moč, ki jo še ima, v svoje roke. Zato pa mora najprej razumeti, kje je in katere odločitve so jo do sem pripeljale. Zelo priporočamo!

        




VEČ O KNJIGI LAHKO PREBERETE IN POSLUŠATE TUDI NA NASLEDNJIH POVAZAVAH:

Ana Podvršič: "Za družbeno nadvlado doma podreditev na tujem", Mešanec, 22. 4. 2023.


"Strukturna kriza kapitalizma iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in kriza neoliberalizacije svetovnega gospodarstva, ki je nastopila na začetku tega tisočletja, pa sta imeli na slovensko gospodarstvo prav nasprotne učinke. Krizi nista prispevali k zmanjšanju odvisnosti, temveč sta jo v marsičem še poglobili. Z vsako krizo se je odvisna narava razvoja slovenskega gospodarstva dodatno utrdila. Če se je strukturna kriza iz sedemdesetih let na ravni slovenskega gospodarstva iztekla v oblike obnove perifernega kapitalizma, se je kriza neoliberalizacije razpletla v obliki konsolidacije prevladujočega vzorca periferizacije. Vodilne skupine v Sloveniji krize torej niso izkoristile za strateški premislek o odvisnosti od zunanjih sil, predstavnikov kapitala in centralnih držav. Nasprotno – da bi delavstvo in njegove zahteve po večji redistribuciji bogastva ter dejanskem vplivu na državne odločitve podredile primatu doseganja (cenovne) konkurenčnosti, so med krizami še okrepile zavezništvo z družbenimi skupinami, ki so se zavzemale za podrejeno vključevanje v procese financializacije in globalizacije svetovne proizvodnje pod nadzorom multinacionalk. Da bi ohranile družbeno nadvlado “doma”, so sprejele podrejeno vlogo “na tujem”.


Alja Zore: "Iz socializma v periferni kapitalizem", Glasovi svetov, Radio Slovenija, Prvi program, 10. 5. 2023.

"Danes je verjetno popolnoma jasno, da je slovensko gospodarstvo v veliki meri odvisno od gospodarstev večjih držav Evropske unije. Še več: celo naše nacionalne ekonomske politike v pomembnem obsegu določajo v Bruslju in Frankfurtu. In če se je komu v zanosu približevanja zahodu morda zdelo, da je to dobrodošlo, je vsaj od finančno-gospodarske krize po letu 2008 postalo očitno tudi, da nam ta velika odvisnost nikakor ni vedno v korist in da imajo močno omejene zmožnosti ukrepanja ob gospodarski krizi lahko tudi zelo visoko ceno. Toda kako smo sploh prišli do te točke? Prav to raziskuje še sveža knjiga sociologinje in ekonomistke dr. Ane Podvršič z naslovom Iz socializma v periferni kapitalizem, v kateri avtorica skozi dve veliki strukturni krizi - tisto, ki je zajela Jugoslavijo v 80-ih letih preteklega stoletja in pa tisto po letu 2008 – raziskuje, kako se je spreminjal položaj naše ekonomije v razmerju do mednarodnih trgov ter kako je to vplivalo na socialno in politično podobo naše države. Na kakšen način sta torej ti dve krizi prodrli v naš prostor in kako sta preobrazili naše gospodarstvo? Kako so se nanje odzvali domači politiki in družba ter kakšno vlogo so v tem kontekstu odigrale tuje finančne institucije? Koliko smo imeli pri vsem skupaj sploh manevrskega prostora, koliko pa smo le del širših strukturnih in ideoloških sprememb v svetovni ekonomiji? To je nekaj vprašanj, o katerih se bomo z Ano Podvršič pogovarjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravila Alja Zore

Neven Borak: "Neoliberalizem je preobleka imperializma in kolonializma", Književni listi, Delo, 25. 4. 2023, str 18. Plačljiv članek

Matic Majcen: "Razblinjene švicarske sanje", Kultura, Večer, 24. 4. 2023.
Recenzija knjige




*Ana Podvršič je univerzitetna diplomirana francistka in sociologinja kulture ter magistra razvojnih študij; leta 2018 je doktorirala iz sociologije in ekonomskih ved na Univerzi v Ljubljani in Univerzi Sorbonne Paris 13 – Villetaneuse. Danes je postdoktorska štipendistka Marie Curie na Univerzi v Gradcu. Področja njenih raziskav so mednarodna politična ekonomija, postsocialistične tranzicije in evropske integracije. Leta 2020 je prejela priznanje Slovenskega sociološkega društva za znanstveno delo na področju sociologije.

ponedeljek, 15. maj 2023

KOHEI SATO: KAPITALIZEM NE MORE REŠITI OKOLJSKE KRIZE

KAPITALIZEM NE MORE REŠITI OKOLJSKE KRIZE 




Kreativni razred se ukvarja s vprašanji formuliranja družbene vizije in kako do nje, zato so vsi razmisleki na temo vizije zelo zanimivi. V eni izmed svojih zadnjih rednih kolumen v DELU je Zorana Baković omenila teorijo japonskega filozofa in raziskovalca Marxa Kohei Sata, ki na podlagi preučevanja neobjavljenih Marxovih zapisov meni, da lahko na novo interpretirani MARX ponudi vizijo družbe, ki bi bila sposobna rešiti okoljsko krizo. Preberite več KOHEI SATO 
https://en.wikipedia.org/wiki/Kohei_Saito
in se seznanite z njegovimi razmišljanji v tem prispevku.


                             

Kohei Sato je japonski filozof in raziskovalec. Napisal knjigo z naslovom **Kapital v antropocenu**, ki je postala velika uspšnica na Japonskem. Knjiga govori o podnebni krizi in tem, kaj bi morali storiti glede tega. Sato zagovarja degrowth in preseganje kapitalizma.


Najbolj zanimiv članek o idejah KOHEI SATA je izšel v Guardianu z naslovom: 

Nov način življenja: marksistični, postkapitalistični, zeleni manifest, ki je očaral Japonsko  

Ta podnebna kriza bo ušla izpod nadzora, če svet ne bo začel "zasilno zavirati" kapitalizma in ne bo oblikoval "novega načina življenja", meni japonski akademik, čigar knjiga o marksizmu in okolju je nepričakovano postala uspešnica.

Sporočilo Koheia Sata, izrednega profesorja na tokijski univerzi, je preprosto: zahteva kapitalizma po neomejenih dobičkih uničuje planet, škodo pa lahko popravi le "degrowth program", ki upočasnjuje družbeno proizvodnjo in deli bogastvo.

V praksi to pomeni konec množične proizvodnje in množične potrošnje potratnega blaga, kot je hitra moda. Sato v knjigi Kapital v antropocenu zagovarja tudi dekarbonizacijo s krajšim delovnim časom in dajanjem prednosti bistvenim "delovno intenzivnim" delom, kot je oskrba.... več na: 

https://www.theguardian.com/world/2022/sep/09/a-new-way-of-life-the-marxist-post-capitalist-green-manifesto-captivating-japan

in še nekaj drugih povezav na članke  v nadaljevanju: 


"Ali lahko reinterpretirani marksizem ponudi rešitve za našo okoljsko krizo brez primere?

Jeff Sparrow, The Conversation

Leta 2021 je knjiga Koheija Sata "Kapital v antropocenu" na Japonskem postala založniška senzacija, saj je bila nazadnje prodana v več kot pol milijona izvodih.
Ta osupljivi dosežek postane še bolj nenavaden, če upoštevamo, da Sato, akademik na tokijski univerzi, že nekaj let na novo formulira materialistično filozofijo na podlagi natančnega branja neobjavljenih rokopisov Karla Marxa - kar ni ravno dejavnost, ki bi tradicionalno vodila do uspešnic.
Čeprav knjiga "Kapital v antropocenu" ostaja (nekoliko nenavadno) neprevedena, je angleško govorečim bralcem zdaj na voljo Satovo nadaljnje delo, "Marx in the Anthropocene: K ideji komunizma degroundacije".
V svoji novi knjigi Sato opozarja na strašne ironije sedanjega obdobja, v katerem se namesto obljubljenega "konca zgodovine" soočamo z (precej drugačnim) koncem človeške zgodovine, saj se osvajanje narave dialektično spreminja v apokaliptično vrnitev narave v obliki požarov, poplav in drugih nesreč.
Družbene krize, povezane z izrednimi okoljskimi razmerami, še niso spodbudile marksističnega preporoda, ki bi ga lahko pričakovali v obdobju političnih in gospodarskih pretresov. Saito za to krivi dolgoletno povezavo med socializmom in prometejevsko idejo, da narava lahko in mora služiti kot surovina za človekove cilje.
Spomnimo se Komunističnega manifesta in njegovega vrtoglavega navdušenja nad transformativnim programom buržoazije: "nenehno revolucioniranje proizvodnje, neprekinjeno motenje vseh družbenih razmer, večna negotovost in razburjenje ...".
Navdušenje mladega Marxa nad taljenjem trdnih snovi v zrak zveni precej drugače, ko se okolje okoli nas sesuva. ...."

Preberite članek v celoti ali  poslušajte podkast na https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/backstories/1921/


ali na 
GaiaMoney global political economy – social sciences – history theory research

Preberite članek objavljen 31. marca 2023 v celoti e- reviji SCIENCEX (Science X Network :: Phys.org, Medical Xpress, Tech Xplore

https://phys.org/news/2023-03-reinterpreted-marxism-solutions-unprecedented-environmental.html 

sreda, 12. april 2023

VABILO NA DRUŽENJE

VABILO

Dragi člani Kreativnega razreda

Lansko leto smo uspešno realizirali Dan odprtih vrat Kreativnega razreda v Lončarskem ateljeju. na temo Profesionalci ali amaterji. Člani Kreativnega razreda smo se uspešno predstavili s svojimi deli in dejavnostmi. Tudi letos bi radi to ponovili v še širši sestavi, zato ste vsi, ki vas sodelovanje na dnevu odprtih vrat Kreativnega razreda zanima, lepo vabljeni 

 nedeljo, 16. 4. 2023, ob 16. uri 

na druženje in strateški posvet v Lončarski atelje zraven kavarne SEM. 

torek, 11. april 2023

BERNIE SANDERS ŠTUDENTOM V OXFORDU: NISEM MATEMATIK, A VEM, DA JE 99% VELIKO VEČJA ŠTEVILKA KOT 1%

Bernie Sanders odgovarja na vprašanja Oxfordskih študentov / London, 14. marec 2023

NISEM MATEMATIK, A VEM, DA JE 99% VELIKO VEČJA ŠTEVILKA KOT 1%

»Kar bi morali narediti je, da se vključite v politični proces na lokalni ravni. Mi v ZDA nameravamo zgraditi več rasno, večgeneracijsko politično gibanje, ki bo šlo preko postopnih sprememb in mladi ljudje so v veliki meri voditelji tega gibanja. To so tisti. ki pravijo: »Prepozno je, da bi grizljali okrog robov, mi moramo ustvariti vlado, družbo in planet, ki bo deloval v dobro za vse ljudi in ne samo za peščico.« Vi vsi ste dovolj pametni, da pogruntate načine, kako boste to lahko izpeljali! Toda razumeti morate, da v demokraciji v bistvu moč prihaja iz organizacije, od tega, da stopite skupaj, da imate dnevni red in od tega, da imate pogum stopiti skupaj za zelo močne in posebne interese. Bistvo vsega, kar sem napisal v svoji novi knjigi je status quo, ki deluje zelo, zelo, zelo dobro za ljudi na vrhu. Tega ne želijo spremeniti in ne želijo, da to storite vi in desetine različnih načinov se bodo borili proti vam, da bi karkoli spremenili; s stvarmi, ki jih bodo dali v medije zato, da odvrnejo vašo pozornost, ni potrebno, da vas ustrelijo na ulici ali aretirajo, da vas zaposlijo z milijon različnimi stvarmi in vaša naloga je, da pogruntate kako pripeljati ljudi na kup, da se lotijo tega zelo močnega in posebnega interesa. In ob koncu dneva, nisem matematik, a vem, da je 99% veliko večja številka kot !%!«


»Obstaja vladajoči razred, ki premore enormno bogastvo in enormno moč v skoraj vseh aspektih naših življenj. Zdaj, mediji sicer ne uporabljajo tega termina, a mislim, da je pomembno, da ga uporabljamo mi in mislim, da kar se je zgodilo v teh letih, in ne morem vam reči, zakaj se je to zgodilo, da je mnogo od teh ljudi postalo dobesedno odvisnih od denarja in pohlepa. Vse prav, vsi mi si želimo denar, vsi mi želimo standard, to je nekako naravno. Toda tukaj se sedaj dogaja, da imajo ljudje na milijone dolarjev, več denarja kot ga lahko porabijo v življenju, kot ga lahko porabijo njihove družine v stotih življenjih in mislijo, da potrebujejo celo več! In da bi dobili to več, so pripravljeni pohoditi druge ljudi, mislim politično, pripravljeni so vložiti milijone dolarjev, da bi porazili temnopolte mlade ljudi, ki se borijo za pravičnost in resnično, pripravljeni so vreči delavce na cesto in jih zamenjati z stroji ne da bi jih skrbelo, kaj se bo zgodili z njimi. Tako imamo v Ameriki in vem da tudi v vaši deželi, zelo resen problem z odvisnostjo. In mislim, da ti ljudje na vrhu, vidijo to kot igro, oni v resnici denarja ne potrebujejo… Ali v resnici potrebuješ 10 bilijonov dolarjev za življenje, ali 50 bilijonov ali 1000 bilijonov? Tisto, za kar jim gre, je pohlep in moč in mislim da to vidimo na način, kot ga morda doslej še nismo videli.«












Bernie Sanders odgovarja na vprašanja Oxfordskih Študentov v Londonu 14. marec 2023 v celoti na:


Trenutni Bernievi javni nastopi opozarjajo na izid njegove nove knjige
 IT IS OK TO BE ANGRY ABOUT CAPITALISM /V redu je biti jezen zaradi kapitalizma / 


Za Kreativni razred je ta knjiga zelo zanimiva, ker govori o viziji, kot tisti element, ki po mnenju Kreativnega razreda manjka svetu in nam v Sloveniji, Zato knjigi 
v kateri Bernie govori o postopna odprava nadkapitalističnega statusa quo, namenjamo vso pozornost.
Sanders trdi, da je neomejeni kapitalizem kriv za neenakost v dohodku in premoženju brez primere, spodkopava našo demokracijo in uničuje naš planet. Kako lahko sprejmemo gospodarski red, ki trem milijarderjem omogoča nadzor nad večjim bogastvom kot spodnja polovica naše družbe? Kako lahko sprejmemo politični sistem, ki super bogatim omogoča, da kupijo volitve in politike? Kako lahko sprejmemo energetski sistem, ki nagrajuje korporacije za fosilna goriva, ki povzročajo podnebno krizo? Sanders verjame, da si morajo Američani spričo teh ogromnih izzivov zastaviti težka vprašanja o sistemih, ki so nas zatajili, in zahtevati temeljne gospodarske in politične spremembe. Tu se začne pot naprej.
V redu je biti jezen zaradi kapitalizma predstavlja vizijo, ki presega obljube preteklih kampanj in razkriva, kaj bi bilo mogoče, če bi prišlo do politične revolucije, če bi končno priznali, da so ekonomske pravice človekove pravice, in če bi si prizadevali ustvariti družbo, ki vsem zagotavlja dostojen življenjski standard. To ni neka utopična fantazija, to je demokracija, kot bi jo morali poznati.

ponedeljek, 3. april 2023

DIGITALNA DEMENCA


Posledice digitalne demence

+ Težave s koncentracijo in pozornostjo, kar lahko vpliva na produktivnost in učenje.

+ Slabši spomin in sposobnost pomnjenja informacij, kar lahko ovira vsakdanje dejavnosti, 
   kot so branje, pisanje in matematika.

+ Zmanjšana sposobnost razmišljanja in reševanja problemov.

+ Poslabšanje socialnih veščin in komunikacije.

+ Povečano tveganje za duševne težave, kot sta tesnoba in depresija.

Poleg tega lahko digitalna demenca vpliva na kakovost življenja in povzroči družbene težave, saj lahko vodi v zmanjšano družbeno interakcijo, osamljenost in izolacijo.



Avtor: Manfred Spitzer
Prevajalec: Aleš Učakar
Epidemija pametnih telefonov
Nevarnosti za zdravje, izobraževanje in družbo 
Prof. dr. Manfred Spitzer je avtor številnih knjig in nemških televizijskih oddaj in eden najpomembnejših nemških raziskovalcev, ki se ukvarjajo z razvojem možganov in vplivom sodobne tehnologije na kognitivni razvoj človeka. Bralci ga poznajo po zelo dobro sprejeti knjigi Digitalna demenca.
V knjigi avtor opozarja na nujnost zavedanja družbe o tem, kakšen vpliv ima čezmerna raba mobilnih telefonov, ki so nezavedno postali nepogrešljivi del človeškega bivanja po vsem svetu. Argumente podpre s tehtnimi znanstvenimi ugotovitvami, ki govorijo o osupljivih razsežnostih pametnih telefonov. Škodljive učinke pametnih telefonov mediji po njegovem mnenju spretno zakrivajo ali minimalizirajo, tako npr. Spitzer razkrije stvarne podatke o porastu kratkovidnosti pri mladostnikih do 20. leta v Južni Koreji, o podvojitvi stopnje samomorov pri dekletih v ZDA, o vplivanju na več kot 200 volitev po vsem svetu ipd. Osupljiva razsežnost vpliva pametnih telefonov pa sega precej širše v pore družbenega življenja, avtor opozarja na širjenje t. i. osamljenih samskih, izgube občutka za resnice, pojav t. i. fantomske vibracije, digitalne disrupcije in nepopravljivih škodljivih učinkov na izobraževanje, ki pod vprašanj zastavlja celo Flynnov učinek in nakazuje, da digitalna tehnologija spreminja intelektualne sposobnosti bodočih generacij.

članek: KAKO DIGITALNA TEHNOLOGIJA SPREMINJA NAŠE MOŽGANE 

ponedeljek, 27. marec 2023

V ČASIH POZNEGA RIMSKEGA IMPERIJA SE JE RAZŠIRILO MNENJE, DA NI MOGOČE NIČESAR NAREDITI, DA SO TIRANI PREMOČNI

PO SREČANJU

Tretje redno srečanje Kreativnega razreda je potekalo v znamenju pomladne rumene barve. Na njem smo tehtali različne predloge, taktike in strategije. Razmišljali smo, zakaj smo odpovedali obisk Kreativnega razreda v Mariborski Pekarni in govorili o tem, da bi bilo dobro voditi zapise o tem, zakaj kdo od nas ali Kreativni razred v celoti odpove vabilo na razstavo. Pa kako se moramo šele naučiti, kaj vse lahko dosežemo skupaj.
In dalje, kako se v času inflacije, vojaške invazije, enrgetske in podnebne krize ljudje zapirajo v svoj dom in se osredotočajo na boj za preživetje. Da se bo lahko morda le še peščica ljudi lahko igrala "s koncepti, strategijami in spraševanjem", kako naprej. A tudi o tem, kako je včasih dovolj peščica ljudi, da se doseže pomembne premike. 
Veliko zanimivih predlogov je bilo izrečenih o tem, kako naj naša vrata še naprej ostanejo odprta za članstvo in nam ni potrebno uniformirati različne načine kako in koliko se vsak vključi v naše dejavnosti, ampak naj to ostane odločitev oziroma stvar vsakega posameznika






Opustili smo moč, ki nam jo nudi skupnost in se začeli zanašati na moč denarja. Bila je med soseska pomoč pri delu in gradnji, izmenjava orodja, skrb za starejše in za otroke, izposoja in medsebojna izmenjava in delitev viškov hrane in oblačil, skupnih prostorov... Za vse to se ni plačalo nič. Za posameznike, četudi brez materialnega premoženja in sorodstva, je delno vedno poskrbela skupnost in ohranila njegovo dostojanstvo. Zdaj si mora vsak posameznik zase kupiti vsako stvar posebej sam, saj mu skoraj nihče več brez plačila ne priskoči na pomoč. Pri tem je popolnoma spregledano, kaj lahko kot edinstveno živo bitje prispeva družbi še drugače, saj šteje le finančni prispevek. Zato je panika za tistega, ki mu v današnji družbi zmanjkuje denarja, še toliko večja. To, da smo tako prestrašeni, nesrečni in odvisni od denarne menjave, je dosežek trenutnega sistema in natančno to, kar potrebuje za svoj obstoj. Zato je prvo dejanje upora povezovanje, obnova medčloveških vezi,  ponovna vzpostavitev skupnosti in veselje ob tem. Paradoksalno je, da smo pozabili, da ima v resnici skupnost  veliko veliko večjo moč, kot bi se jo dalo kadarkoli kupiti z finančnimi sredstvi. Pa tudi to, kako zelo nas to osrečuje. Zato je pot v večji individualizem v težkih časih napaka. Sprejemanje še večjih delovnih obremenitev pa plutje proti vetru. Obratno, povezovanje v skupnost lahko bolje nadomesti finančno negotovost in prinese večjo varnost. 

                                                                    Kreativni razred
                                                                    zanj Alenka Sottler

                                                                                                                         

 

Skupina skozi oči prekariata in njeno aktivno jedro Kreativni razred te vabi, da rečeš aktualnemu sistemu NE in skupnosti JA in prideš na naše super zanimivo druženje v nedeljo, 2. aprila ob 16h v Lončarski atelje ob kavarni SEM -a, Metelkova 2, v Ljubljani.

 

»Tuje mi je zatekanje v razne skupine, sem bolj za budno prisotnost in odzivanje sproti, v vsakdanjem okolju, za odgovorno avtonomno delovanje.”

»Veš, osebno nisem političen tip človeka, nisem tak aktivist na zunaj. Trudim se do te mere finančno osamosvojiti, da bom potem nekoč iz te pozicije opozarjal na številne  napake v sistemu.»

»Naj se s tem ukvarjajo mladi!«

»Ni to zame!«

»Imam toliko težav, da se zadnje čase posvečam le sebi in dokler tega ne rešim, se bolj težko posvetim čemerkoli drugemu.«

»Za aktivno sodelovanje me žal zmanjka.«

»Jaz verjamem, da smo ljudje odgovorni zase, ne glede na to, kaj počnemo.«

»Na žalost zaradi popolne zaposlenosti in utrujenost ne najdem več časa,«

»Vam povem, če bom zaslužil samo majhen višek, ga Slovenija ne bo videla, raje ves denar dam na Kajmanske otoke. Barabe.«

»Sem tako zaseden, da ta hip res ne morem. Podpiram pa vse druge, ker je to res potrebno, da se kaj naredi, a kot rečeno, ravno sedaj sem sredi ene ful gužve«.

»Nimam več nobenega časa, na vseh koncih same zahteve, komaj zmorem najnujnejše«

***

»Če, kot pravite kapitalizma nič več ne ovira,  če je kapitalizem zmagal, zakaj proti njemu ni večjega odpora? Saj veste, ljudje so nekakšen sistem, In zaradi nečesa je kapitalizem veličini vendarle všeč.

Ne vem, ali je to res. Upora morda ni, a vidim pa obup, umik ljudi vase, pobeg v individualnost, vidim razrast najrazličnejših terapevtskih tehnik......

....Moram pa vas nekaj spomniti. Takšen odziv ljudi ni nič novega. To se je že zgodilo ob koncu rimskega imperija. Stoična filozofija je zelo dober primer tega duha. Kaj pravijo stoiki? Da se je nesmiselno vmešavati v stvari, nad katerimi nimaš moči, zaradi česar je edino smiselno kultivirati svojo individualnost. Današnji sinonim tega je vlaganje vase, skrb zase, danes se več ne učimo ampak vlagamo v svojo kariero, v svoje potenciale, vsi smo majhne ekonomske enote, samostojni podjetniki, ki svoje življenje urejujemo, kot da smo ves čas na trgu. Dejstvo, da smo Izgubili voljo spremeniti svet, je logična posledica vrste svetovno - zgodovinskih porazov. Sam sicer menim, da smo prehitro obupali, da smo prehitro prišli do teh sklepov, da bi morali bolj potrpežljivo preučiti, kaj se je pravzaprav sploh zgodilo. Vidimo pa posledice. Ljudje želijo v tem krutem svetu ostati prijazni, imeti želijo prijetno družino, želijo biti prijazni do žena mož in otrok, kolikor se pač da, ljudje želijo živeti zdravo življenje in si urediti lepa stanovanja. Vemo pa, da so to značilne posledice tiranij. Če si poskušam spet pomagati z rimskim imperijem - v tistih časih poznega rimskega imperija, ko so res vladali grozni tirani, se je razširilo mnenje, da ni mogoče ničesar narediti, da so tirani premočni - gremo zato raje domov in bodimo dobri, bodimo odkriti znotraj svoji omejitev. Danes sicer mnogi nimajo več niti možnosti, da bi si urejali stanovanje, morda le še sobo. Ampak veste, to ni potrošništvo. To je pobeg. Temu so nekoč rekli notranji eksil, ki je nastal zaradi pomanjkanja svobode.«

(madžarski filozof Gaspar Miklos Tamas v intervjuju VEČINA LJUDI DELA, KER MORA DELATI…., Borut Mekina, Mladina, 28. 7. 2O17) .

 ***

"Posamezniki, ki se imajo za neodvisna bitja, ki nikogar ne potrebujejo, ki svojega obstoja ne utemeljujejo na odnosih z drugimi, temveč na individualizmu, so prav tisti, ki v veliki meri izgubijo svojo svobodo, zlasti v delovnih razmerjih: zanikajo solidarnost, skupnost in medsebojno pomoč ter se znajdejo v vlogi objektov najbolj nebrzdanega izkoriščanja, saj imajo kot posamezniki najšibkejši položaj na trgu."                                                                   

Sergio Bologna, zgodovinar in avtor knjige Vzpon Evropskih samozaposlenih delavcev

                                                                               ***

»Funkcija ideologije danes je, da ubije upanje.« 

Slavoj Žižek

                                                                              ***

Skupina skozi oči prekariata in njeno aktivno jedro Kreativni razred te vabi, da rečeš sistemu NE in prideš v nedeljo, 2. aprila ob 16h v Lončarski atelje ob kavarni SEM -a, Metelkova 2, v Ljubljani.

Srečanja Kreatvnega razreda so vsako prvo nedeljo v mesecu ob16h uri v lončarskem ateljeju SEM-a, Metelkova 2 v Ljubljani 

 

torek, 21. marec 2023

NATALIJA GORŠČAK IN NJENA PRAVICA

Alenka Sottler 

NATALIJA GORŠČAK OPROŠČENA VSEH RAZLOGOV ZA RAZREŠITEV, KRIVCI BREZ POSLEDIC

Takole pa se v naši družbi opravi z ženskami, ki posežejo po vodilnih mestih.

Natalija Gorščak, nekdanja direktorica RTV SLO,  ki je bila nezakonito razrešena z mesta direktorice RTVSLO z strani nezakonitega direktorja in ob podpori programskih svetnikov, ki so jo izpeljali z neudeležbo na seji, je bila oproščena vseh obtožb, ki so bile temelj za njeno razrešitev. »Njena razrešitev je bila v resnici sankcija, ker s funkcije odgovorne urednice informativnega programa ni želela razrešiti novinarke Manice Janežič Ambrožič.« je pojasnila Natalija.


Simptomatično je tudi to, da je morala to razsodbo časopisu Delo sporočiti Natalija Gorščak sama, da si na ta način sploh lahko opere svoje ime. Pa tudi to, da za nobeno od nezakonitih dejanj: ne za nezakonito razrešitev, ne za nezakonito imenovanje, krivci ne bodo odgovarjali, niti nosili posledic! Še več, plačilo stroškov ne bo bremenilo krivcev, ampak vse plačnike RTV prispevka! Natalija se zaradi izteka mandata ne more več vrniti na delovno mesto direktorice RTVSLO.

Veliko o naši družbi kot celoti pa pove tudi dejstvo, da vsi naknadni referendumi, protesti in peticije proti sedanjemu vodstvu RTVSLO ne bi bili potrebni, če bi kolegi, novinarji, politiki in širša javnost že takoj na začetku dovolj odločno podprla Natalijo Gorščak pri iskanju njene pravice. Tako je 
moje mnenje. Pa živel osmi marec in materinski dan skupaj!




Članek je objavljen v časopisu DELO, torek, str. 2, 21. marec 2023 

Ljudje odtujeni od dela, iztrošeni in izgubljeni v občutku nadomestljivosti

KRISTINA BOŽIČ  V POGOVORU S SINDIKALISTKO  TUŠ-a MIRJANO JANJIĆ

8. 3. 2023  

PRIPOROČAMO  PRISPEVEK V MEŠANCU

Sindikalni boj delavk in delavcev Tuša: 
Boriš se ne zgolj proti delodajalcu ampak 
proti celotnemu sistemu v državi



Še ne dolgo tega smo se ob ustanovitvi člani sindikata Zasuk toplo objeli z mladim predstavnikom sindikata delavcev v skladiščih trgovin Tuš Selmanom Hođićem, ki je vse prisotne ganil svojim toplim, tovariškim govorom ter izrazi solidarnosti in podpore. Tu, v članku z ogorčenjem izvem, da je bil odpuščen. Selman je drugi z leve). Ko se pozanimam, kako je to mogoče, mi Selman pove, da gre da za napad na sindikaliste, saj so v enem samam mesecu in to v času, ko podjetja pesti pomanjkanje delavcev, skupaj s Selmanom pri TUŠ-u odpustili sedem najbolj pridnih in poštenih delavcev, s šestnajstimi leti delovne dobe, 
brez katerih bi se delo v skladišču ustavilo in jih nadomestili z agencijskimi delavci.