sobota, 28. januar 2023
torek, 24. januar 2023
FILANTROKAPITALIZEM
Filantrokapitalizem je danes postal osrednji del kapitalistične kulture.
Kapitalist sam pa je evolviral v prijaznega možakarja, prvega soseda, sočutnega človeka, ki hrati počne neverjetne reči. Poda se na Bermudski trikotnik ali odpotuje na Luno. Nenadoma je zelo radodaren in postane znan po svoji filantropiji. Ljudem deli visoke napitnine, brezdomcem daruje hiše, pomaga po orkanih, sadi drevesa in odstranjuje plastiko iz oceanov, je patron tujega umetnika v naši CUKRARNI. Celo pri nas v Sloveniji ga posnemamo, sodeč po najnovejši Lidlovi kampaniji. Dobrodošli v filantrokapitalizmu! Velja prebrati članek na to temo v e - reviji DISENZ,
https://www.disenz.net/filantropija-je-prevara/
prebrati knjigo PHILANTROCAPITALISM in si ogledati dva sarkastična videa spodaj, da si ustvarite prvo sliko, zakaj je družba nenadoma polna filantropov in dobrodelnosti.
petek, 28. oktober 2022
NEVIDNO DELO = ČASOVNA REVŠČINA = PASIVNOST
ALENKA SOTTLERČAS BREZ ČASA
V svojem prostem času smo zasičeni z opravili, ki jih na nas prelagajo kapital in državne inštitucije. Nimamo niti časa, niti manevrskega prostora, da bi poleg vsakdanjih nujnosti počeli karkoli drugega, ne zase, ne za bližnje, ne za skupnost. Za povrh se bremenimo z občutki krivde in samo odgovornosti. Zdi se nam, kot da je naš čas izpuhtel in sprašujemo se, kam je izginil? Doživljamo časovno revščino.
Da je eden od načinov kontroliranja zadrževanje ljudi v sistemski ječi zadolženosti se zavedamo, manj smo pozorni na tista področja, ki jih teorija ni dovolj osvetlila. Na primer naš prosti čas. Ta je nujen, da se obnovimo, sprostimo, razgibamo, razširimo svoj pogled na svet, se politično udejstvujemo, socializiramo, razmislimo, se umirimo in uredimo za nadaljnje delovne naloge. Kot da je neoliberalni sistem v popolnosti preplavil vsako našo prosto minuto.
"... Človek mora živeti in umetnost je v krizi od trenutka, ko ga kapitalizem tako silno stiska, da je v celoti zaposlen izključno s preživetjem. Za zagotavljanje kvalitetnega življenja nima več ne volje, ne moči." pravi Anja Zag Golob * v kolumni Jajca, https://365.rtvslo.si/arhiv/jajca/174934691
Šele ko sestavljamo v Ikei kupljeno zofo s predali za 480€, spoznamo, da na videz ugodna cena zofe ni dejanska cena. V bistvu smo kupili polizdelek, ki ga šele doma dokončamo v svojem prostem času. Njegovo polno ceno izračunamo tako, da k trgovinski ceni prištejemo še vrednost dvodnevnega fizičnega dela dveh oseb. Recimo da stane ena delovna ura tovrstnega delavca 15€. Če torej dva delavca dva dni 8 ur na dan sestavljata zofo, znese to 32 delovnih ur, katerih vrednost je 480€. Dejanska cena izdelka je torej šele seštevek trgovinske cene in cene doma opravljenega dela, torej 960€. Da smo lahko začeli koristiti uporabno vrednost produkta, smo se poleg denarja morali odpovedati delu svojega prostega časa. Neoliberalizem vse bolj vpeljuje model poslovanje, kjer avtomatizira in robotizira proizvodnjo tako, da tisti del proizvodnje, ki je stroškovno najdražji, ker zahteva fizičnega delavca, prenese na potrošnika. Ta mora, da bi lahko izdelek v celoti koristil, dokončati izdelek doma sam na račun svojega prostega časa. To skrito delo, ki ga lahko prištejemo k dolgemu seznamu nevidnih del, je postalo nov vir izžemanja dobičkov.
Računalniki še zdaleč niso le priročno orodje, ampak pravi požiralci prostega časa. Ves čas zahtevajo posodabljanja, prilagajanja, ščitenja, branja napotkov, navodil, menjave aplikacij, učenje, resetiranje in shranjevanje varnostnih kopij. Posodobitve, ki so prestavljene kot izboljšave, pogosto skrivajo pravi namen, kako učinkoviteje izkoristiti uporabnika. Sami izdelujemo vsebine, informiramo, urejamo in opravljamo številna druga dela za orodje, ki na avtomatiziran način zbira, koristi naše delo in informacije o nas in služili denar za posameznega privatnega lastnika. Za vse to delo si trgamo od svojega prostega časa. Mi sami smo parazitsko orodje za izkoriščanje in večno črpanje finančnih koristi, postavili v samo središče našega intimnega življenja, v naš dom.
V prostem času gledamo televizijo, da se razvedrimo ali informiramo. A na programu so vse daljša obdobja, kjer vrtijo reklame. Če želimo priti do zabave ali informacij, smo prisiljeni reklamam darovati svoj prosti čas.
Sestavljanje pohištva, stalno posodabljanje in urejanje računalnikov, prisilno gledanje reklam, avtomatizirano plačevanje parkirnih listkov, izpolnjevanje potnih obrazcev in carinskih deklaracij, odnašanja tas s umazano posodo iz miz v restavracijah, sortiranje odpadkov, izpolnjevanje vlog in obrazcev na raznih razpisih, naročanje avionskih kart, napotnic in zdravil, dotakanje bencina, dvigovanje gotovine so samo nekatera od številnih del pri katerih sodobni poslovni modeli koristijo naš prosti čas. V ta čas v največji možni meri delegirajo dela, za katera potem ni potrebno zaposliti ali najeti in plačati delavca. Ker so premaknjena v naš prosti čas, jih ne prepoznamo in zanje ne zahtevamo plačila, zato so vir dodatnega profita. Mi plačamo več, kot mislimo, da smo plačali, ker plačamo dvakrat, najprej z denarjem, potem s svojim prostim časom, ki ga imamo zato vse manj. Pustili smo se zaprti v časovno ječo.
Če želimo dobiti svoj prosti čas nazaj, se mi zdi, bo nujno vpeljati novo kategorijo »državljanski prosti čas«, ga zakonsko zaščititi! Nevidno delo v prostem času pa narediti za vidno in priznano. Predvsem pa jasno povedati, da je naš čas dragocen, da ima visoko ceno in ni na voljo za maksimiranje dobičkov kapitala!
ČAS BREZ ČASA
Matjaž Stopar, montaža, "No More Time"
NEVIDNO DELO = ČASOVNA REVŠČINA = PASIVNOST
V svojem prostem času smo zasičeni z opravili, ki jih na nas prelagajo kapital in državne inštitucije. Nimamo niti časa, niti manevrskega prostora, da bi poleg vsakdanjih nujnosti počeli karkoli drugega, ne zase, ne za bližnje, ne za skupnost. Za povrh se bremenimo z občutki krivde in samo odgovornosti. Zdi se nam, kot da je naš čas izpuhtel in sprašujemo se, kam je izginil? Doživljamo časovno revščino.
Da je eden od načinov kontroliranja zadrževanje ljudi v sistemski ječi zadolženosti se zavedamo, manj smo pozorni na tista področja, ki jih teorija ni dovolj osvetlila. Na primer naš prosti čas. Ta je nujen, da se obnovimo, sprostimo, razgibamo, razširimo svoj pogled na svet, se politično udejstvujemo, socializiramo, razmislimo, se umirimo in uredimo za nadaljnje delovne naloge. Kot da je neoliberalni sistem v popolnosti preplavil vsako našo prosto minuto.
"... Človek mora živeti in umetnost je v krizi od trenutka, ko ga kapitalizem tako silno stiska, da je v celoti zaposlen izključno s preživetjem. Za zagotavljanje kvalitetnega življenja nima več ne volje, ne moči." pravi Anja Zag Golob * v kolumni Jajca, https://365.rtvslo.si/arhiv/jajca/174934691
Šele ko sestavljamo v Ikei kupljeno zofo s predali za 480€, spoznamo, da na videz ugodna cena zofe ni dejanska cena. V bistvu smo kupili polizdelek, ki ga šele doma dokončamo v svojem prostem času. Njegovo polno ceno izračunamo tako, da k trgovinski ceni prištejemo še vrednost dvodnevnega fizičnega dela dveh oseb. Recimo da stane ena delovna ura tovrstnega delavca 15€. Če torej dva delavca dva dni 8 ur na dan sestavljata zofo, znese to 32 delovnih ur, katerih vrednost je 480€. Dejanska cena izdelka je torej šele seštevek trgovinske cene in cene doma opravljenega dela, torej 960€. Da smo lahko začeli koristiti uporabno vrednost produkta, smo se poleg denarja morali odpovedati delu svojega prostega časa. Neoliberalizem vse bolj vpeljuje model poslovanje, kjer avtomatizira in robotizira proizvodnjo tako, da tisti del proizvodnje, ki je stroškovno najdražji, ker zahteva fizičnega delavca, prenese na potrošnika. Ta mora, da bi lahko izdelek v celoti koristil, dokončati izdelek doma sam na račun svojega prostega časa. To skrito delo, ki ga lahko prištejemo k dolgemu seznamu nevidnih del, je postalo nov vir izžemanja dobičkov.
Računalniki še zdaleč niso le priročno orodje, ampak pravi požiralci prostega časa. Ves čas zahtevajo posodabljanja, prilagajanja, ščitenja, branja napotkov, navodil, menjave aplikacij, učenje, resetiranje in shranjevanje varnostnih kopij. Posodobitve, ki so prestavljene kot izboljšave, pogosto skrivajo pravi namen, kako učinkoviteje izkoristiti uporabnika. Sami izdelujemo vsebine, informiramo, urejamo in opravljamo številna druga dela za orodje, ki na avtomatiziran način zbira, koristi naše delo in informacije o nas in služili denar za posameznega privatnega lastnika. Za vse to delo si trgamo od svojega prostega časa. Mi sami smo parazitsko orodje za izkoriščanje in večno črpanje finančnih koristi, postavili v samo središče našega intimnega življenja, v naš dom.
V prostem času gledamo televizijo, da se razvedrimo ali informiramo. A na programu so vse daljša obdobja, kjer vrtijo reklame. Če želimo priti do zabave ali informacij, smo prisiljeni reklamam darovati svoj prosti čas.
Sestavljanje pohištva, stalno posodabljanje in urejanje računalnikov, prisilno gledanje reklam, avtomatizirano plačevanje parkirnih listkov, izpolnjevanje potnih obrazcev in carinskih deklaracij, odnašanja tas s umazano posodo iz miz v restavracijah, sortiranje odpadkov, izpolnjevanje vlog in obrazcev na raznih razpisih, naročanje avionskih kart, napotnic in zdravil, dotakanje bencina, dvigovanje gotovine so samo nekatera od številnih del pri katerih sodobni poslovni modeli koristijo naš prosti čas. V ta čas v največji možni meri delegirajo dela, za katera potem ni potrebno zaposliti ali najeti in plačati delavca. Ker so premaknjena v naš prosti čas, jih ne prepoznamo in zanje ne zahtevamo plačila, zato so vir dodatnega profita. Mi plačamo več, kot mislimo, da smo plačali, ker plačamo dvakrat, najprej z denarjem, potem s svojim prostim časom, ki ga imamo zato vse manj. Pustili smo se zaprti v časovno ječo.
Če želimo dobiti svoj prosti čas nazaj, se mi zdi, bo nujno vpeljati novo kategorijo »državljanski prosti čas«, ga zakonsko zaščititi! Nevidno delo v prostem času pa narediti za vidno in priznano. Predvsem pa jasno povedati, da je naš čas dragocen, da ima visoko ceno in ni na voljo za maksimiranje dobičkov kapitala!
sreda, 12. oktober 2022
SILVIA FEDERICI: ŽRTVOVANA CONA, ŽRTVOVANA POPULACIJA, ŽRTVOVAN SVET
Fotografija iz članka na: https://adiante.gal/espero-que-o-feminismo-sexa-quen-de-crear-esa-unidade-mundial-desde-abaixo"Celotni neoliberalni pogon je bil naravnan tako, da spodkoplje kakršnokoli investicijo v družbeno reprodukcijo. Neoliberalizem je v svoji esenci, v svojem najglobjem bistvu distrukcija, spodkopavanje in redukcija kakršnekoli investicije v družbeno reprodukcijo.
Ko pogledamo malo naokrog, na ruralna področij v Ameriki, Afriki, vidimo da je bilo na miljone ljudi premeščenih iz njihove zemlje, ker ne samo, da se je nihovo kmetijstvo industrializiralo, ampak vedno znova in znova privatiziralo. Privatizacija zemlje je razlastila miljone in miljone ljudi."
"Živimo v družbi, ki ni spodobna družbene reprodukcije, zato je naša družbena reprodukcija v zelo globoki, globoki krizi. Petsto let so ljudem govorili, to je od vseh najboljši sistem, njegov napredek je tik za vogalom, prinaša maksimalen razvoj tehnologije, ki naj bi nam olajšala življenje, naj bi nas razbremenila težkega dela. ki naj bi nam pomagala preseči pomanjkanje. Zdaj vidimo, da prav ta tehnologija, ki je obljubljala, da nas bo popeljala iz pomanjkanja in obljubljala, da bo nova spoznanja prenesla na celi svet in bomo lahko potem vsi uživali sadove zemlje, v bistvu postala inštrument novega razlastninjenja, novega vala razlastitve in novega vala destrukcije zemlje. Zato mislim, da vse bolj raste globje spoznanje, da ta sistem ne more garantirati našega življenja, in da moramo ustvariti nov sistem, ki bo postavil, in tu naj uporabim slogan številnih ženskih gibanj v Latinski Ameriki, sistem, ki bo postavil logiko življenja v samo središče."
Na spodnjem videu je predavanje Silvije Federici z dne 23. 9. 2022, ki se je odvilo v okviru serije predavanj Teorija družbene reprodukcije, ki jo organizira Inštitut za študije spola na Univerzi v Buffalu (UB Gender Institut)v Ameriki.
Posredovala nam ga je prof. dr. Katja Praznik, članica odbora, ki je pripravil to letošnjo serijo in povabila govorke. Naslednji četrtek, 27. oktobra sledi še eno zanimivo predavanje Premille Nadasen, ki bo imela predavanje “How Capitalism Invented the Care Economy”. Povezavo z več informacijam najdete tui: https://www.buffalo.edu/genderin/events/lecture-series.html
Silvia Federici govori o svoji Teoriji družbene reprodukcije
4. oktober 2022
Silvia Federici je ena ključnih osebnosti v skupini feministk, ki so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spodbudile novo radikalno teoretiziranje družbene reprodukcije.
V tem predavanju Federici razpravlja o trajnem pomenu družbene reprodukcije in o tem, kako je teoretiziranje protislovij na tem področju nujno za družbena gibanja, ki se posvečajo reorganizaciji vsakdanjega življenja in ustvarjanju neizkoriščevalskih družbenih odnosov.
četrtek, 22. september 2022
USTANOVNA SKUPŠČINA SINDIKATA ZASUK 2. OKTOBRA
Še vedno pa se lahko vpišete v sindikat na način, da izpolnete anketo https://www.1ka.si/a/40f698d8 saj je množičnost predpogoj za uspešno delovanje sindikata. Vabljeni tudi, da se vključite v skupino na FB , namenjeno debatiranju o različnih sindikalnih temah.Čez vse poletje, posebej pa te dni, vsi člani odbora in tisti, ki so se v anketi javili za pomoč na posameznih področjih, neprekinjeno delajo in se prebijejo skozi številne naloge, ki jih je potrebno opraviti ali razrešiti in to zastonj, brez subvencij, podpor raznih ministrstev, sponzorjev in drugih ekspertov. Neodvisno in brez rezerve, kakor smo v našem kulturno ustvarjalnem sektorju navajeni. Kljub temu so konstruktivna druženja med nami tako prijetna, da se jih ne da zamenjati za noben denar in prepričana sem, da vam bo žal, če ne pridete zraven.
Nekaj mobi - utrinkov iz naših delovnih srečanj si lahko ogledate v preprostem video kolažu:
Nekaj mobi - utrinkov iz naših delovnih srečanj si lahko ogledate v preprostem video kolažu:
Se vidimo na ustanovni skupščini!
torek, 6. september 2022
SINDIKAT V USTANAVLJANJU VČERAJ DOBIL IME
Kreativni razred močno podpira ustanovitev sindikata ustvarjalno kulturnega sektorja. Veliko naših članov se je med prvimi prijavilo za članstvo v bodočem sindikatu in sodeluje tudi z izkušnjami iz Kreativnega razreda v predhodnem odboru sindikata. Zato lahko iz prve roke poročamo o živahnem dogajajnju v zvezi s bodočim Sindikatom, ki se je odvijalo čez vse poletje.
Fotografija iz predhodnega sestanka odbora sindikata, kjer smo se po sestanku s torto začasno poslovili od kolegice Katje Praznik ob njenem odhodu na delovno mesto na univerzi Buffalo v New Yorku.
Od vsega najlepše pri bodočem sindikatu pa je, da se spet družimo, da se debate odvijajo še dolgo po tem, ko se sestanki zaključijo in da vas z veseljem pričakujemo, a tudi potrebujemo zraven! Med tem so naši kolegi začeli organizirati in obiskovati tudi kraje izven Ljubljane in s temi obiski se namerava nadaljevati še v prihodnje, saj vsem nam veliko pomenijo prav osebna srečanja.
Slika iz regijskega sindikalnega srečanja v Celju, ki je zaradi strahu direkotorice kulturne inštitucije, da bi ta dogodek lahko škodil njenemu delovnemu mestu, srečanje tam preklicala. A se je hitro našel nov gostitelj in je zato srečanje potekalo v zasebnem ateljeju.Najbolj sveža novica pa je ta, da smo včeraj na sestanku odbora včeraj 6. septembra 2022 izglasovali ime Sindikata, ki se bo imenoval ZASUK. Ni bilo enostavno, ker so številna zanimiva imena in domene že zasedene. Idejo zanj je prispevala pesnica Barbara Korun, ki je takole takole utemljelila svoj predlog:
"ZaSUK je lahko zapisan tudi tako - ali kako drugače, (za-SUK), a vendar je najlepša najbolj preprosto.Sindikat ustvarjalk in kulturnikov je tudi možen naziv (oba samostalnik sta zapisana v generičnem spolu - ženski in moški spol zapisa samostalnikov je izenačen) ali Sindikat ustvarjalecv in ustvarjalk v kulturi ali, kot si predlagala, Sindikat za ustvarjalnost in kulturo (ali v kulturi) ... to mi je zelo všeč ... glede korena suk- navajam iz Slovenskega etimološkega slovarja: geslo "sukati" je iz indoevropskega korena seuk- "upogibati, vrteti, premakniti, vzpodbuditi" sukanec - "iz več prej spredena nit" SUKNJA - " S sukanjem (in ne tkanjem) narejeno (volneno) blago" (posamost. prid.)
Torej sta tudi v besedi "zasuk" ideji: 1. vzpodbude, premika; in 2. iz več prej spredena ena nit - ideja solidarnosti, povezanosti
!!!
Do ustanovnega kongresa sindikata , ki bo predvidoma 1. oktobra želi ZASUK zbrati še 90 članov, kajti zadostno število je predpogoj, da se sindikat lahko ustanovi. Zato ne odlašajte in se čimprej prijavite na predhodno listo članov sindikata in hkrati povabite vsaj dva tri svoje kolege, da nam se nam pridružijo na način, da nam pišete in sporočite svoje podatke na
kreativni.razred@gmail.com
Prijavite pa se lahko tudi tako, da čim prej rešite anketo, ki vas na koncu vpraša ali želite biti član našega sindikata in to potrdite, saj nujno potrebujemo vaše povratne informacije, da lahko organiziramo delo → www.1ka.si/a/40f698d8
Lepo prosimo, da vabilo širite med svojimi prijatelji, bodisi na družbenih omrežjih ,še bolje pa v živo skozi pogovor ali v manjših skupinah in tudi njih usmerite na anketo.
Če ste na FB lahko delite naslednje povabilo: https://www.facebook.com/photo/?fbid=484020920212723&set=a.169506691664149
četrtek, 11. avgust 2022
DRUŽABNO SREČANJE KREATIVNEGA RAZREDA DANES V ČETRTEK OB 18 h V SEM-U!
Kdo pride in kdo ne je eno od ustvarjalnih presenečenj naših srečanj, saj se sestavimo v pisano paleto poklicnih kombinacij. Ta raznolikost odpre številne teme in pogovor teče do trde noči in še prek. Nekaj prav zanimivih zamisli se je tokrat pojavilo, a o tem kdaj drugič. Bilo je lepo in upam, da se nekaj idej zdržijo med nami vsaj toliko, da jih uresničimo. Sicer pa je včerajšnje druženje minilo v znamenju vpisovanja, tako v Kreativni razred, kot v predhodno listo kandidatov za bodoči Sindikat samozaposlenih kulturnoustvarjalnih delavcev, pa tudi vseh tistih, ki se sami ubadajo s preživetjem, pa še do statusov niso prišli. Ta sindikat vsi naši člani z odobravanjem pozdravljajo.
Dragi člani in članice FB Skupine skozi oči prekariata in Kreativnega razreda ter tisti, ki vas to zanima!
Danes se dobimo družabnem srečanju Kreativnega razreda in članov FB skupine Skozi oči prekariata.
KDAJ:
danes v četrtek, 11. avgusta OB 18h
KJE:
KJE:
na vrtu kavarne SEM (Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana)
KAJ:
KAJ:
družabno srečanje, par besed o odmevih ob našem zadnjem dogodku AMATERJI IN PROFESIONALCI? in o živahnem dogajanju ob ustanavljanju bodočega sindikata, kjer se zbira res odlična druščina.
FOTO
REN GREGORIC
Tako si lahko najlažje na neformalen način povemo vse, kar se dogaja. Vemo, da ste mnogi zaposleni ali na dopustu, zato bomo posebej veseli tistih, ki pa boste kljub temu utegnili priti/prikolesariti v SEM na kavo pijačo. Morda pa si bomo, tako kot na fotografiji iz nedavnega dogodka v SEM-u, privoščili LUČKE.
+ vpis na listo bodočih članov sindikata
Predhodno bomo tiste, ki vas to zanima, vpisovali na listo zainteresiranih za članstvo v bodočem sindikatu,.
Ta hip s tem vpisom zelo prispevate, da bomo dosegli zadostno številčnost za ustanovitev sindikata.
Kdor pa ne bo utegnil priti, pa bi se rad vpisal na listo, naj piše na kreativni.razred@gmail.com
Vsi skupaj bomo potem navzoči na zgodovinski ustanovni skupščini.
Naj omenim, da so poleg spodaj naštetih*, dobrodošli tudi simpatizerji iz drugih profesij.
Veselimo se srečanja s teboj in vsemi skupaj
Alenka, Matjaž, Mojca, Eva……….in ostali.
*V ta sindikat se vpisujejo kulturno-ustvarjalne delavke in delavci
v zasebnem delu sektorja: samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki in popoldanski s.p.-ji, ustanovitelji in zaposleni v zasebnih zavodih, zadrugah in društvih, lastniki in zaposleni v d.o.o.-jih, pogodbeni delavci, študenti, dijaki, delavci na črno, upokojenci, delavci z mešanimi statusi, …
na enem ali več podpodročjih kulturno-ustvarjalnega sektorja: uprizoritvene umetnosti (gledališče, glasba, ples), glasba, vizualne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, ilustracija), oblikovanje (grafično, produktno/industrijsko, storitveno, modno in oblikovanje tekstilij), arhitektura in krajinska arhitektura, audiovizualni (film, tv, radio, video, multimedijska dejavnost), literarno ustvarjanje, založništvo, prevajalstvo, bibliotekarstvo, mediji (TV, radio, spletni in tiskani mediji), fotografija, intermedijske umetnosti, oglaševanje in marketing, muzeji in kulturna dediščina, galerije, razvoj programske opreme in računalniških iger, ustvarjalne obrti, raziskave in razvoj, kulturni in ustvarjalni turizem,
v najrazličnejših umetniških ali ustvarjalnih poklicih in poklicih, ki so ustvarjanju podporni (npr. tehnični, pedagoški, administrativni, …).
+ vpis na listo bodočih članov sindikata
Predhodno bomo tiste, ki vas to zanima, vpisovali na listo zainteresiranih za članstvo v bodočem sindikatu,.
Ta hip s tem vpisom zelo prispevate, da bomo dosegli zadostno številčnost za ustanovitev sindikata.
Kdor pa ne bo utegnil priti, pa bi se rad vpisal na listo, naj piše na kreativni.razred@gmail.com
Vsi skupaj bomo potem navzoči na zgodovinski ustanovni skupščini.
Naj omenim, da so poleg spodaj naštetih*, dobrodošli tudi simpatizerji iz drugih profesij.
Veselimo se srečanja s teboj in vsemi skupaj
Alenka, Matjaž, Mojca, Eva……….in ostali.
*V ta sindikat se vpisujejo kulturno-ustvarjalne delavke in delavci
v zasebnem delu sektorja: samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki in popoldanski s.p.-ji, ustanovitelji in zaposleni v zasebnih zavodih, zadrugah in društvih, lastniki in zaposleni v d.o.o.-jih, pogodbeni delavci, študenti, dijaki, delavci na črno, upokojenci, delavci z mešanimi statusi, …
na enem ali več podpodročjih kulturno-ustvarjalnega sektorja: uprizoritvene umetnosti (gledališče, glasba, ples), glasba, vizualne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, ilustracija), oblikovanje (grafično, produktno/industrijsko, storitveno, modno in oblikovanje tekstilij), arhitektura in krajinska arhitektura, audiovizualni (film, tv, radio, video, multimedijska dejavnost), literarno ustvarjanje, založništvo, prevajalstvo, bibliotekarstvo, mediji (TV, radio, spletni in tiskani mediji), fotografija, intermedijske umetnosti, oglaševanje in marketing, muzeji in kulturna dediščina, galerije, razvoj programske opreme in računalniških iger, ustvarjalne obrti, raziskave in razvoj, kulturni in ustvarjalni turizem,
v najrazličnejših umetniških ali ustvarjalnih poklicih in poklicih, ki so ustvarjanju podporni (npr. tehnični, pedagoški, administrativni, …).
ZARADI OGROMNIH SOCIALNIH RAZLIK, POPOLNOMA UNIČENGA PLANETA
IN DRUŽBENEGA SISTEMA, KI VODI V KATASTROFO, SE V SKUPINI SKOZI OČI PREKARIATA
ZDRUŽUJEMO PREKARNI DRŽAVLJANI IN SOMIŠLJENIKI S CILJEM, DA PREKO POVEZOVANJA,
MEDSEBOJNE KOMUNIKACIJE IN DRUŽBENO KRITIČNE REFLEKSIJE POVEČAMO NAŠO
POGAJALSKO MOČ, SAMOZAVEST IN SPOSOBNOST UČNKOVITEGA SAMORGANIZIRANJA ZA
VZPOSTAVITEV NOVEGA, NA SOCIALNI PRAVIČNOSTI IN EKOLOŠKEM RAVNOTEŽJU
TEMELJEČEGA DRUŽBENEGA SISTEMA.
sobota, 2. julij 2022
BORIS BUDEN: SAMO REVOLUCIJA LAHKO ZAUSTAVI VOJNO
BORIS BUDEN: SAMO REVOLUCIJA LAHKO ZAUSTAVI VOJNO
Intervju objajavljen na portalu AVTONOMIJA več o : https://autonomija.info/o-portalu/
S filozofom in publicistom Borisom Budenom, enim najpomembnejših intelektualcev s tega prostora, smo se pogovarjali o vojni med Rusijo in Ukrajino ter krizi v odnosih med Rusijo in Zahodom, ki končuje eno in začenja novo, nevarnejše obdobje v mednarodni odnosi. Buden je doktoriral na berlinski Humboldtovi univerzi, nato pa ostal živeti in delati v Berlinu, enem glavnih intelektualnih središč današnje Evrope. Izhaja v angleškem in nemškem jeziku.
ODLOMEK:
"Ima ideja revolucije še smisel?
"Genialna "Skrivnost organizma" Dušana Makavejeva se začne z dokumentarnim prizorom protivojnega performansa umetnika in pesnika Tulija Kupferberga v poznih šestdesetih letih nekje na Lower East Sidu v New Yorku. Na steni za njim je grafit "Samo revolucija konča vojno", torej "samo revolucija lahko ustavi vojno", citat Trockega. To je manjkajoči člen v celotni zgodbi. Oziroma, če smo bolj natančni, na prizorišču te krvave drame v Ukrajini pogrešamo Lenina – figuro, ki radikalno obračunava z binarno logiko vojne med Rusijo in Zahodom. Ne pozabimo, da so Lenin in boljševiki arhetipski sovražniki Putina in njegove oligarhične elite. Ne le zato, ker so strmoglavili ruski imperij, ubili carja in ustvarili moderno Ukrajino. Danes, ko je javno propagiranje homoseksualnosti v Rusiji zakonsko kaznivo, se je treba spomniti, da so Lenin in boljševiki leta 1918 legalizirali homoseksualnost. Istega leta so legalizirali splav in ženskam dali pravico do ločitve zgolj na podlagi pisne izjave. . V 18. stoletju so boljševiki dosegli najbolj progresivne spolno nevtralne zakonske in družinske pravice, ki jih sodobni svet še ni videl. Še leta 1922 je sovjetsko sodišče razglasilo transseksualno ali homoseksualno poroko za zakonito z argumentom, da je sporazumna. Danes je Putin le še dodaten člen v stoletni ruski kontrarevoluciji. Stalin je že obnovil carske zakone proti tako imenovani sodomiji, to je homoseksualnosti, prepovedal splav in obudil ruski imperializem, podprt z novimi komunističnimi ideološkimi dogmami."
"Genialna "Skrivnost organizma" Dušana Makavejeva se začne z dokumentarnim prizorom protivojnega performansa umetnika in pesnika Tulija Kupferberga v poznih šestdesetih letih nekje na Lower East Sidu v New Yorku. Na steni za njim je grafit "Samo revolucija konča vojno", torej "samo revolucija lahko ustavi vojno", citat Trockega. To je manjkajoči člen v celotni zgodbi. Oziroma, če smo bolj natančni, na prizorišču te krvave drame v Ukrajini pogrešamo Lenina – figuro, ki radikalno obračunava z binarno logiko vojne med Rusijo in Zahodom. Ne pozabimo, da so Lenin in boljševiki arhetipski sovražniki Putina in njegove oligarhične elite. Ne le zato, ker so strmoglavili ruski imperij, ubili carja in ustvarili moderno Ukrajino. Danes, ko je javno propagiranje homoseksualnosti v Rusiji zakonsko kaznivo, se je treba spomniti, da so Lenin in boljševiki leta 1918 legalizirali homoseksualnost. Istega leta so legalizirali splav in ženskam dali pravico do ločitve zgolj na podlagi pisne izjave. . V 18. stoletju so boljševiki dosegli najbolj progresivne spolno nevtralne zakonske in družinske pravice, ki jih sodobni svet še ni videl. Še leta 1922 je sovjetsko sodišče razglasilo transseksualno ali homoseksualno poroko za zakonito z argumentom, da je sporazumna. Danes je Putin le še dodaten člen v stoletni ruski kontrarevoluciji. Stalin je že obnovil carske zakone proti tako imenovani sodomiji, to je homoseksualnosti, prepovedal splav in obudil ruski imperializem, podprt z novimi komunističnimi ideološkimi dogmami."
Boris Buden
INTERVJU V CELOTI:
torek, 21. junij 2022
USTANOVLJEN NEFORMALNI ODBOR DELAVCEV NA KULTURNO USTVARJALNEM PODROČJU
SINDIKAT BO!
Včeraj, 21. junija, 2022 smo bili priča zgodovinskemu trenutku. Naša prizadevanja za povečanje pogajalske moči in vpliva na družbena dogajanja se bodo nadgradila v novo, bolj organizirno obliko. Ustanovili smo NEFORMALNI ODBOR DELAVCEV v kulturno ustvarjalnem sektorju.
Na sestanku na Dalmatinovi 4 smo vsi prisotni: Eva Matjaž, Sanela Jahić, Alenka Sottler, Jaka Babnik, Ištvan Huzjan Išt, Miha Blažič N'toko, Katja Praznik, Andraž Mali, Tina Podbevšek in drugi (še dopišem) ustanovili neformalni odbor DELAVCEV na kulturno ustvarjalnem področju za bodočo ustanovitev sindikata delavcev na kulturno ustvarjalnem področju. Pri tem pa bomo tokrat imeli tudi strokovno podporo. Sindikat nam bo pomagala formalizirati skupina mladih, združena v CENTER ZA DRUŽBENO RAZISKOVANJE (CEDRA), ki je že prej izjemno uspešno pomagala do sindikalnega organiziranja delavk na področju trgovine in še kje.
Če je bilo že na sestanku živahno, pa smo debato še nadgradili na vrtu Angleškega puba, kjer se je naše druženje nadaljevalo do večernih ur. In tukaj naslednjič želimo, da ste zraven tudi vi in nam pomagate krčiti pot na tem neobljudenem neoliberalnem terenu.
CEDRA je neodvisen raziskovalni kolektiv, ki deluje na področju raziskovanja, izobraževanja in aktivnega sodelovanja v razvoju ter napredovanju sindikalnega in delavskega gibanja. V tem okviru opravljamo raziskovalno-teoretsko in organizacijsko-aktivistično delo z delavci, delovnimi kolektivi in zainteresiranimi sindikati. Spodbujamo prakse in vsebine, ki bodo prispevale k prenovi sindikalnega/delavskega gibanja in okrepitvi zaposlenih pri obrambi obstoječih in pridobivanju novih delavskih in socialnih pravic. Več o cedri na https://www.cedra.si/kdo-smo
Zato en, dva tri, vsi se že sedaj lahko prijavite za naš sindikat. Dokler se ne vzpostavi nek formalni obrazec nam sporočite svojo željo za vpis v bodoči sindikat kar na: kreativni.razred@gmail.com
Dobrodošli v našem bodočem sindikatu tako samozaposleni kot tudi vsi naši progresivni podporniki!
Alenka Sottler
Drage delavke in delavci,
pred začetkom poletja smo vam poslali našo četrto študijo o pogojih dela in življenja v našem sektorju, ker ste v enem ali več merjenjih sodelovali tudi vi. Vsaka naslednja analiza je pokazala, da se pogoji za številne delavce slabšajo in da je potrebno začeti v našem sektorju misliti in zahtevati nujne spremembe .
Čez poletje zato nismo počivali, ampak smo različni posamezniki, ustvarjalni delavci, pričeli z ustanavljanjem sindikata kulturno-ustvarjalnih delavcev. Ta mail je povabilo, da se nam pridružite.
Zopet smo zasnovali anketo, ki je drugačna od teh, ki smo vam jih pošiljali do sedaj.
Anketa ni anonimna in je narejena tako, da vas popelje čez temeljne vrednote našega bodočega sindikata in spoznate načrt prvih akcij za izboljševanje naših delovnih pogojev ter podate tudi svoja videnja sektorskih problemov.
Čisto na koncu ankete vas vprašamo, če se nam želite pridružiti.
Lepo vas vabimo, da rešite anketo -->
pred začetkom poletja smo vam poslali našo četrto študijo o pogojih dela in življenja v našem sektorju, ker ste v enem ali več merjenjih sodelovali tudi vi. Vsaka naslednja analiza je pokazala, da se pogoji za številne delavce slabšajo in da je potrebno začeti v našem sektorju misliti in zahtevati nujne spremembe .
Čez poletje zato nismo počivali, ampak smo različni posamezniki, ustvarjalni delavci, pričeli z ustanavljanjem sindikata kulturno-ustvarjalnih delavcev. Ta mail je povabilo, da se nam pridružite.
Zopet smo zasnovali anketo, ki je drugačna od teh, ki smo vam jih pošiljali do sedaj.
Anketa ni anonimna in je narejena tako, da vas popelje čez temeljne vrednote našega bodočega sindikata in spoznate načrt prvih akcij za izboljševanje naših delovnih pogojev ter podate tudi svoja videnja sektorskih problemov.
Čisto na koncu ankete vas vprašamo, če se nam želite pridružiti.
Lepo vas vabimo, da rešite anketo -->
www.1ka.si/a/40f698d8
V mesecu septembru načrtujemo tudi regijske obiske.
Za vse, ki ste se nam že pridružili, se vam zahvaljujemo za številčno podporo opravičujemo za ponovno cukanje za rokav.
30 let je res skrajni čas, da se neodvisni kulturno-ustvarjalni delavci končno sindikalno organiziramo!
Želim vam lep uspešen začetek septembra in upam, da se srečamo na ustanovnem kongresu 1. oktobra,
V mesecu septembru načrtujemo tudi regijske obiske.
Za vse, ki ste se nam že pridružili, se vam zahvaljujemo za številčno podporo opravičujemo za ponovno cukanje za rokav.
30 let je res skrajni čas, da se neodvisni kulturno-ustvarjalni delavci končno sindikalno organiziramo!
Želim vam lep uspešen začetek septembra in upam, da se srečamo na ustanovnem kongresu 1. oktobra,
Eva Matjaž
sreda, 15. junij 2022
OF ZA KULTURNI SEKTOR: VABILO NA NOV SESTANEK IN POROČILO O PRVEM
OF ZA KULTURNI SEKTOR:
VABILO NA NOV SESTANEK IN POROČILO O PRVEM SESTANKU
Zdravo!
Hvala vsem, ki ste prišli na naše I. srečanje in na njem tvorno sodelovali.
Hvala tudi tistim, ki se srečanja sicer niste mogli udeležiti, ste pa zainteresirani za nadaljnje povezovanje s ciljem kolektivnega organiziranja za boljše delovne pogoje.
To je povzetek I. srečanja in
vabilo na naslednje srečanje v TOREK, 21. junija ob 16:00 in najava vsebine,
poziv za širjenje povabila zainteresiranim kulturnim delavcem v nejavnem sektorju,
obvestilo o sestanku na Ministrstvu za kulturo.
Prosimo, da ga preberete v celoti.
Potrudili smo se biti jasni in jedrnati.
Se vidimo v torek, 21. 6., ob 16:00 na Dalmatinovi 4, v sejni sobi Doma sindikatov v 6. nadstropju (ista lokacija kot zadnjič)
Pred drugim sestankom dodajam še nekaj povezav na pretekle prispevke spletnega medija POD ČRTO za branje posvečeno statusu kulturnikov in kulturnic pri nas:
"Kulturni in umetniški sektor sta v zadnjih 2 letih večkrat opozorila na slab položaj kulturnih ustvajalcev in ustvarjalk, nedavna raziskava Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 (IV. del, pomlad 2022) pa je pokazala, da je bilo spomladi 2022 stanje v sektorju slabše, kot je bilo leto pred tem.
Več kot polovica delavcev trenutno nima dovolj dela za preživetje, epidemijo revnih delavcev pa zakriva podpora bližnjih.
Revščino med samozaposlenimi v kulturi smo leta 2018 preiskali tudi na Pod črto in ugotovili, da kar četrtina samozaposlenih v kulturi, katerim država krije prispevke za socialno varstvo, prejema mesečni dohodek, ki je pod pragom revščine.
Zakaj je tako, smo analizirali v članku Samozaposleni v kulturi: četrtina z dohodkom pod pragom revščine.
Vlogo samozaposlenih v kulturi v naši državi in ugotovitve o njihovih dohodkih smo v širši kontekst postavili v mnenjskem tekstu Samozaposleni v kulturi: med neobstoječim trgom in ministrstvom za kulturo.
Ob tem pa smo pripravili še dva intervjuja. S kulturnim ekonomistom Andrejem Srakarjem smo se pogovarjali o slovenskem kulturnem trgu in financiranju kulture pri nas. Z direktorjem Kino Šiška Simonom Kardunom, ki velja za enega izmed arhitektov slovenske kulturne politike po osamosvojitvi, pa smo se pogovarjali o vlogi samozaposlenih v kulturi v naši državi."
Andraž Mali, Tina Podbevšek in Taj Zavodnik so predstavili, kako njihova organizacija CEDRA podpira snovanje sindikatov na najrazličnejših poljih.
Katja Praznik (Kulturna inšpekcija dela) je predstavila nekaj načinov kolektivnega organiziranja kulturnih delavcev za doseganje višjega plačila za delo po svetu (povezave na predstavljene iniciative smo dodali v priponko).
V petih skupinah smo v drugi polovici srečanja identificirali ključne probleme (v priponki!), ki jih je treba na polju našega sektorja začeti nemudoma reševati. Povzetek predlaganih možnih rešitev je združen na sliki v priponki. Z evalvacijo rešitev za probleme bomo nadaljevali na II. srečanju.
Na koncu srečanja smo se zbrani strinjali, da je za boljše delovne pogoje, kolektivno organiziranje kulturnih delavcev v nejavnem delu sektorja, nujno potrebno in da si želimo nadaljnjih korakov v smeri sindikalnega organiziranja.
—————————————————————————————————————————————————————
2. Vabilo na II. srečanje in najava vsebine
Vsi vabljeni v torek, 21. 6., ob 16:00 v Dom sindikatov, sejna soba 6. nadstropje (Dalmatinova 4) na II. srečanje.
To srečanje bo prav tako trajalo od 16:00 do 19:00.
Vsebina srečanja bo:
I. del: na podlagi ključnih problemov in rešitev, ki ste jih izpostavili zadnjič, bomo izvedli skupno evalvacijo - določitev ene ali prvih dveh najsmiselnejših vsebinskih aktivnosti / akcij s pomočjo skupinske analize struktur moči.
II. del: pričetek organiziranja naše (ne)formalne sindikalne strukture (vzpostavitev odbora, vizije, plana dela za naprej) in seznanitev/raba orodji za organiziranje.
Zaključek: določitev nadaljnjih korakov, medsebojna koordinacija in časovnica do jeseni.
—————————————————————————————————————————————————————
3. Poziv za širjenje povabila
Več kot dobrodošlo je, da na sestanek povabite / pripeljite prijatelje - kolege, ki delajo v nejavnem delu kulturno-ustvarjalnega sektorja ne glede na status (ne le tiste, ki so samozaposleni v kulturi, temveč vse možne poklice in profile delavcev v nejavnem delu kulturno-ustvarjalnega sektorja) in razmišljajo / se želijo aktivirati v smeri kolektivnega organiziranja za boljše delovne pogoje in vzpostavljanja sindikalne strukture.
Tisti, ki ne morejo priti na srečanje, bi pa radi bili obveščeni, naj nam pošljejo email.
————————————————————————————————————————————————————
4. Obvestilo o sestanku na Ministrstvo za kulturo
Na I. srečanje je za kratek čas prišla ministrica in nas s svojim obiskom vse presenetila. Ta teden smo Tina, Andraž, Katja in Eva dobili mail s povabilom na spoznavni sestanek v ponedeljek 20.6. na MK.
Sestanka se bomo udeležili in poročali o njegovem poteku na našem naslednjem srečanju. Posebej poudarjamo, da se tega informativnega sestanka NE udeležujemo kot kakršnikoli zastopniki našega neformalnega sindikata v nastajanju (kar bomo jasno povedali tudi na MK) – za to nimamo dodeljenih/izvoljenih pristojnosti.
—————————————————————————————————————————————————————
Povezave na primere iniciativ organiziranja kulturnih delavcev, ki jih je predstavila Katja na prvem srečanju:
www.artandmuseumtransparency.org
www.carfac.ca
https://wageforwork.com/home#top
https://kunstenaarshonorarium.nl
Sinteza ključnih problemov, ki ste jih izpostavili na I. srečanju:
Balkonska fotka iz zaključka I. srečanja.
Zdravo!
Hvala vsem, ki ste prišli na naše I. srečanje in na njem tvorno sodelovali.
Hvala tudi tistim, ki se srečanja sicer niste mogli udeležiti, ste pa zainteresirani za nadaljnje povezovanje s ciljem kolektivnega organiziranja za boljše delovne pogoje.
To je povzetek I. srečanja in
vabilo na naslednje srečanje v TOREK, 21. junija ob 16:00 in najava vsebine,
poziv za širjenje povabila zainteresiranim kulturnim delavcem v nejavnem sektorju,
obvestilo o sestanku na Ministrstvu za kulturo.
Prosimo, da ga preberete v celoti.
Potrudili smo se biti jasni in jedrnati.
Se vidimo v torek, 21. 6., ob 16:00 na Dalmatinovi 4, v sejni sobi Doma sindikatov v 6. nadstropju (ista lokacija kot zadnjič)
.
Tina Podbevšek, Andraž Mali, Taj Zavodnik (CEDRA)
Katja Praznik (Kulturna inšpekcija dela)
Eva Matjaž (Poligon kreativni center)
Katja Praznik (Kulturna inšpekcija dela)
Eva Matjaž (Poligon kreativni center)
OSMI DAN:
GOSTJA V STUDIU MINISTRICA ASJA VREČKO
"Kulturni in umetniški sektor sta v zadnjih 2 letih večkrat opozorila na slab položaj kulturnih ustvajalcev in ustvarjalk, nedavna raziskava Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 (IV. del, pomlad 2022) pa je pokazala, da je bilo spomladi 2022 stanje v sektorju slabše, kot je bilo leto pred tem.
Več kot polovica delavcev trenutno nima dovolj dela za preživetje, epidemijo revnih delavcev pa zakriva podpora bližnjih.
Revščino med samozaposlenimi v kulturi smo leta 2018 preiskali tudi na Pod črto in ugotovili, da kar četrtina samozaposlenih v kulturi, katerim država krije prispevke za socialno varstvo, prejema mesečni dohodek, ki je pod pragom revščine.
Zakaj je tako, smo analizirali v članku Samozaposleni v kulturi: četrtina z dohodkom pod pragom revščine.
Vlogo samozaposlenih v kulturi v naši državi in ugotovitve o njihovih dohodkih smo v širši kontekst postavili v mnenjskem tekstu Samozaposleni v kulturi: med neobstoječim trgom in ministrstvom za kulturo.
Ob tem pa smo pripravili še dva intervjuja. S kulturnim ekonomistom Andrejem Srakarjem smo se pogovarjali o slovenskem kulturnem trgu in financiranju kulture pri nas. Z direktorjem Kino Šiška Simonom Kardunom, ki velja za enega izmed arhitektov slovenske kulturne politike po osamosvojitvi, pa smo se pogovarjali o vlogi samozaposlenih v kulturi v naši državi."
1. Povzetek I. srečanja
Bilo nas je 30, delali smo od 16:15 do 19:00.Andraž Mali, Tina Podbevšek in Taj Zavodnik so predstavili, kako njihova organizacija CEDRA podpira snovanje sindikatov na najrazličnejših poljih.
Katja Praznik (Kulturna inšpekcija dela) je predstavila nekaj načinov kolektivnega organiziranja kulturnih delavcev za doseganje višjega plačila za delo po svetu (povezave na predstavljene iniciative smo dodali v priponko).
V petih skupinah smo v drugi polovici srečanja identificirali ključne probleme (v priponki!), ki jih je treba na polju našega sektorja začeti nemudoma reševati. Povzetek predlaganih možnih rešitev je združen na sliki v priponki. Z evalvacijo rešitev za probleme bomo nadaljevali na II. srečanju.
Na koncu srečanja smo se zbrani strinjali, da je za boljše delovne pogoje, kolektivno organiziranje kulturnih delavcev v nejavnem delu sektorja, nujno potrebno in da si želimo nadaljnjih korakov v smeri sindikalnega organiziranja.
—————————————————————————————————————————————————————
2. Vabilo na II. srečanje in najava vsebine
Vsi vabljeni v torek, 21. 6., ob 16:00 v Dom sindikatov, sejna soba 6. nadstropje (Dalmatinova 4) na II. srečanje.
To srečanje bo prav tako trajalo od 16:00 do 19:00.
Vsebina srečanja bo:
I. del: na podlagi ključnih problemov in rešitev, ki ste jih izpostavili zadnjič, bomo izvedli skupno evalvacijo - določitev ene ali prvih dveh najsmiselnejših vsebinskih aktivnosti / akcij s pomočjo skupinske analize struktur moči.
II. del: pričetek organiziranja naše (ne)formalne sindikalne strukture (vzpostavitev odbora, vizije, plana dela za naprej) in seznanitev/raba orodji za organiziranje.
Zaključek: določitev nadaljnjih korakov, medsebojna koordinacija in časovnica do jeseni.
—————————————————————————————————————————————————————
3. Poziv za širjenje povabila
Več kot dobrodošlo je, da na sestanek povabite / pripeljite prijatelje - kolege, ki delajo v nejavnem delu kulturno-ustvarjalnega sektorja ne glede na status (ne le tiste, ki so samozaposleni v kulturi, temveč vse možne poklice in profile delavcev v nejavnem delu kulturno-ustvarjalnega sektorja) in razmišljajo / se želijo aktivirati v smeri kolektivnega organiziranja za boljše delovne pogoje in vzpostavljanja sindikalne strukture.
Tisti, ki ne morejo priti na srečanje, bi pa radi bili obveščeni, naj nam pošljejo email.
————————————————————————————————————————————————————
4. Obvestilo o sestanku na Ministrstvo za kulturo
Na I. srečanje je za kratek čas prišla ministrica in nas s svojim obiskom vse presenetila. Ta teden smo Tina, Andraž, Katja in Eva dobili mail s povabilom na spoznavni sestanek v ponedeljek 20.6. na MK.
Sestanka se bomo udeležili in poročali o njegovem poteku na našem naslednjem srečanju. Posebej poudarjamo, da se tega informativnega sestanka NE udeležujemo kot kakršnikoli zastopniki našega neformalnega sindikata v nastajanju (kar bomo jasno povedali tudi na MK) – za to nimamo dodeljenih/izvoljenih pristojnosti.
—————————————————————————————————————————————————————
Povezave na primere iniciativ organiziranja kulturnih delavcev, ki jih je predstavila Katja na prvem srečanju:
www.artandmuseumtransparency.org
www.carfac.ca
https://wageforwork.com/home#top
https://kunstenaarshonorarium.nl
Sinteza ključnih problemov, ki ste jih izpostavili na I. srečanju:
Eva Matjaž
Poligon, Program Director & Co-founder
Balkonska fotka iz zaključka I. srečanja.
petek, 3. junij 2022
OF ZA KULTURNO USTVARJALNI SEKTOR; UDELEŽBA NA SESTANKU OBVEZNA!
Raziskava Poligona je razkrila sramotne razmere v kulturno ustvarjalnem sektorju in globoko nerazumevanje bistva ustvarjalnega dela! Celotnemu sektorju pa manjka tudi refleksija lastnega položaja v družbi, da bi se lahko izognili napakam iz preteklosti. Če kdaj, je zdaj dober trenutek, da se izbori pravičnejši socialni položaj in boljše delovne razmere za delavce v kulturno ustvarjalcem sektorju. Vlada začenja na novo in kar na obeh, za ustvarjalce tako pomembnih ministrstvih, to je kulturnem in ministrstvu za delo in socialo, sta leva ministrica in minister izjemno naklonjena izboljšanju položaja delavcev v tem sektorju. Obljubljata pravičnejšo politiko, a brez soudeležbe in angažmaja prizadetih, bodo lahko ta prizadevanja ponovno izzvenela v prazno.Tina Podbevšek in Andraž Mali iz CEDRE, Katja Praznik iz Kulturne inšpekcije dela in Eva Matjaž iz kreativnega centera Poligon, so se medsebojno povezali in postavili strokovne in teoretske temelje, podprte s realnimi podatki s terena (Poligonovo pdf poročiloo stanju v sektorju je dostopno na tem naslovu), za bolj organiziran boj. Njihovo dela podpiramo tudi Kreativni razred & Skupina Skozi oči prekariata!
Sedaj je za uspeh njihovih prizadevanj nujno, da se jim pridružiš tudi ti tako, da
1. napišeš predloge in
2. se odzoveš njihovemu vabilu na sestanek!
1. PISANJE PREDLOGOV
Poligonovo četrto merjenje položaja delavcev v našem sektorju kaže, da že vsak drugi živi v revščini!
1. Vsak drugi delavec
razmišlja o odhodu, skoraj desetina jih je sektor že zapustila.
2. Več kot polovica
ustvarjalcev, v primeru, da bi se jim pokvaril najpomembnejši delovni
pripomoček, nima denarja, da bi si ga lahko takoj nadomestili.
3. Vsak drugi delavec ima
neto plačo do 1000 evrov.
4. Štirje od desetih
delavcev za zadnje sodelovanje z javnim kulturnim zavodom plačila niso prejeli
oziroma so ga ocenili kot (zelo) slabo. (Celotno Poligonovo poročilo v pdf)
Se
prepoznaš v teh številkah?
Ali
želiš aktivno prispevati k izboljšanju svojih delovnih pogojev?
Če bi lahko jutri spremenil_a tri stvari, povezane s svojimi delovnimi razmerami,
katere bi bile?
Kje
vidiš možnost za izboljšave?
Pošlji nam svoje odgovore
oz. predloge
Piši nam na: kulturna.inspekcija@gmail.com in pridi na sestanek!
Kulturna inšpekcija tudi na FB:
https://facebook.com/events/s/i-srecanje-delavcev-kulturno-u/976168326378214/
2. VABILO NA SESTANEK
I. sestanek delavcev kulturno-ustvarjalnega sektorja
v četrtek, 9. junija ob
16.00h
v veliki sejni sobi
Doma sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani
(velika sejna soba, 6. nadstropje).
Sestanek je primarno namenjem vsem delavcem, ki delajo v neodvisnem oz. zasebnem delu sektorja ne glede na tip poslovnega subjekta (se pravi ne glede na to ali si samozposleni_a v kulturi s pokritimi prispevki ali brez pokritih prispevkov, samostojni_a podjetnik_ca, delavec_ka preko pogodb, študent_ka, delavec_ka na črno, zaposlen_a v svojem svojem zavodu, društvu, zadrugi ali d.o.o.) Skupaj s CEDRO, ki je pomagala učinkovito sindikat v LIDL-u, in Kulturno inšpekcijo dela vabimo vse samostojne delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju (in ne samo samozaposlene v kulturi) Veselimo se srečanja in možnosti organizirane kolektivne borbe za boljše delovne pogoje in pravično/pošteno plačilo kulturno-kreativnih delavk in delavcev!
Tina Podbevšek in Andraž Mali, CEDRA Katja Praznik, Kulturna inšpekcija dela Eva Matjaž, Poligon kreativni center
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SEZNANI SE Z NOVO RAZISKAVO
Drage delavke, dragi delavci!
Pošiljamo IV.
poročilo o stanju v sektorju, ker ste sodelovali v zadnjem ali v enem (ali več)
preteklih merjenjih.
Nova
ministrica je izsledke naše raziskave v torek že navajala ob predstavitvi svoje
kandidature. Vaši glasovi so slišani!
Ta naša pošta
ni zgolj namenjen pošiljanju poročila (pdf poročilo je dostopno
na tem naslovu), ampak je tudi vabilo za
nadaljno organizacijo delavcev v sektorju.
Skupaj s
CEDRO, ki je pomagala organizirati sindikat v LIDL-u, in Kulturno inšpekcijo
dela vabimo vse samostojne delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju (in ne samo
samozaposlene v kulturi), da se srečamo na I.
sestanku delavcev kulturno-ustvarjalnega sektorja 9. junija ob 16ih na
Dalmatinovi 4.
Več
informacij o dogodku najdete na tej povezavi.
Za prijavo na
dogodek nam odgovorite na ta mail in odgovorite na vprašanje:
Če bi lahko danes spremenil_a tri stvari, povezane s svojimi delovnimi
razmerami, katere bi bile?
Kje vidiš možnost za izboljšave?
Lep pozdrav
in vse dobro!
Eva Matjaž
in raziskovalna ekipa Poligon kreativnega centra
Najnovejša raziskava kreativnega centra POLIGON je odstrla zaveso in razkrila sramotne razmere, v katerih živi in ustvarja najbolj ustvarjalni del slovenske družbe! Tu:
https://www.poligon.si/raziskava-slovenski-kulturno-kreativni-delavec-v-casu-covid-19-pomlad2022/
sreda, 18. maj 2022
NOVA VLADA, NOV PREDSEDNIK IN PROBLEM Z DOLGO BRADO
Tokratna zamenjava oblasti je prav gotovo posebna v najmanj eni stvari.
Zaradi problemov, ki jih je nakopičila odhajajoča Janševa vlada - in ki
jih bo kopičila očitno do zadnjega izdiha
lastnega vladanja - so
pričakovanja do nove Golobove vlade podobna koncu filma »Melanholija« -
se pravi: izbris prejšnjega sveta. In začetek nečesa novega. Česar sicer
v Melanholiji sicer ne poznamo, v Sloveniji pa se zdi precej znano.
Zahteve so neobičajno jasne in nepričakovano artikulirane. Vrnitev Studia City. Neodvisnost medijev. Rehabilitacija demokracije oziroma demokratičnih standardov, postopkov in praks v državi. Neodvisnost sodne veje oblasti. Neodvisnost policije. Itd. Skratka: najmanj vrnitev stanja, ki je bilo za slovensko družbo značilno za obdobje pred nastopom zadnje Janševe vlad(avin)e, če ne celo pomembno izboljšanje stanja. Na tako rekoč vseh področjih.
Pričakovanja so torej visoka. Celo ekstremna. Njihova realizacija pa pomeni rekonstrukcijo oziroma marsikje (šele) konstrukcijo demokratičnih in socialnih logik v družbi. Velike teme. Ključna vprašanja. Reklo bi se lahko veliki, odločilni, heroični čas. Za katerega je mogoče že vnaprej reči, da se bo zapisal v zgodovino Slovenije. Tako. Ali drugače.
V takšnih razmerah se pogosto z lahkoto pozabi na konkretna vprašanja. Na dejstvo, da bo morala nova vlada reševati poleg heroičnih tem tudi povsem vsakodnevna vprašanja. Na operativni ravni. S konkretnimi pragmatičnimi ukrepi. Oziroma da bo lahko heroična vprašanja pogosto reševala le na tej ravni. In s takšnimi ukrepi. Nič velikega in pretresljivega torej. Vrsta malih, konkretnih korakov.
Golob se tega dobro zaveda. Heroični duh časa ga ni
odnesel. Čeprav ga je prevzel. In v resnici postavil na oblast. A je pri
vsem tem ostal presenetljivo prizemljen. Poleg zahtev, ki naslavljajo
velike teme današnje slovenske družbe, opozarja na najmanj dvoje. Prvič
na to, da so rešitve lahko le postopne. Da torej zahtevajo čas, da ne
smemo ničesar pričakovati od danes na jutri. In drugič, da se bo treba
lotiti številnih majhnih in nespektakularnih problemov. Ne le zato, ker
je treba rešiti tudi njih. Ampak ker je v številnih primerih mogoče
velike probleme rešiti le s pomočjo ali skozi reševanje teh malih,
nespektakularnih problemov.
Eden teh problemov je tudi problem
prekarnosti. Problem, ki ni bil tema predvolilnih soočanj. Velikih
trenj. Velikih obljub. Problem, za katerega se zdi, da zadeva le tiste
brez rednih služb. Ki so v večini primerov mladi. Ljudje, ki jih vidimo
na vsakem koraku. V vseh dejavnostih. Ljudje, katerih število se nevarno
veča. Seveda zato, ker je prekarna zaposlitev za delodajalce bolj
racionalna.
Povedano preprosto: jih stane manj kot redna zaposlitev. Zato prekarnost delodajalci podpirajo. Ne povedo, da je ta njihova podpora pogojena z dejstvom, da prekarnost omogoča večje izkoriščanje zaposlenih kot redna zaposlitev. Ampak govoričijo o večji fleksibilnosti. O tem, da si mladi sami želijo takšnih zaposlitev. Ipd.
Pri reševanju problemov, povezanih s prekarnostjo, ne gre le za to, da se značilnosti prekarnosti poimenujejo s pravimi imeni. Ampak tudi ali predvsem za to, da se dojame, da enega ključnih ciljev nove vlade – namreč ustvariti socialno državo in bolj socialno pravično družbo – ni mogoče realizirati, ne da bi se rešil problem prekarnosti. Kar v praksi pomeni: ne da bi se prekarnost odpravila. Razen v izjemnih primerih, kjer je neizogibna. Ne zaradi profitov delodajalcev. Ampak ker realizacija določenega dela nujno zahteva jasno urejene in strogo regulirane sekvence tovrstnega dela.
Zakaj realizacija osrednjega cilja Golobove vlade, ki je v Sloveniji ustvariti bolj pravično in socialno družbo od tiste, ki jo je udejanjil slovenski postsocialistični neo-kapitalizem, ni uresničljiva brez rešitve problema prekarnosti, je jasno.
Realizacija socialne države in kar se da pravične družbe namreč zahteva, da se v številnih situacijah zamenja temeljna logika reševanja problemov. Ta logika je v slovenskem postsocialističnem neo-kapitalizmu zdaj logika ekonomskega determinizma, ki se v praksi konkretizira kot nadrejenost ekonomske racionalnosti nad socialno racionalnostjo. Povedano drugače: če je treba izbirati med tem, kar je dobro za ekonomijo (kar nosi profit oziroma zaslužek) in tistim, kar je dobro za ljudi, je treba izbrati prvo. Tako delodajalci kot ekonomisti že trideset let razlagajo, zakaj je treba ravnati tako. In kaj vse se bo zgodilo, če ne bomo ravnali tako. Če bomo torej popustili socialnosti.
Na tem mestu se ne morem spuščati v razpravo o tem, kje vse so tovrstna utemeljevanja le prikrivanje najbolj nesocialnih oblik izkoriščanja zaposlenih. Kako in zakaj svetovni kapitalistični ustroj postavlja objektivne okvire realizaciji nadrejenosti socialne racionalnosti nad ekonomsko racionalnostjo. In kaj je mogoče v praksi vendarle storiti. Izpostaviti želim le eno ključno reč: da je namreč mogoče, če se hoče, v številnih primerih socialno logiko postaviti nad ekonomsko logiko tudi zato, ker je lahko takšno reševanje problemov ekonomsko smiselno. Ali vsaj hkrati ekonomsko in socialno smiselno.
Lep primer je bil Golobov projekt sončnih elektrarn na strehah slovenskih hiš pri Genu-I. Ta projekt uspešno združuje socialno racionalnost z ekonomsko racionalnostjo. Ter ekološko racionalnostjo. Želeti bi bilo, da Golob s tem projektom nadaljuje. Na ravni vlade. Morda v okviru politike zelenega prehoda. In podobnih politik, celo obvez, ki jih je Slovenija že sprejela. In katerih realizacija v številnih primerih ponuja možnost praktičnega dokazovanja, da je upoštevanje socialne in drugih racionalnosti mogoče tudi na ekonomsko učinkovit način. Te možnosti se Golob zaveda. In upati je, da jo bo v svoji vladi kar se da intenzivno izrabljal.
Tudi ko gre za prekarnost. Znani primeri - na primer japonski – so v praksi dokazali, zakaj je na primer trajna zaposlitev s številnimi socialnimi ugodnostmi za zaposlene ekonomsko smiselna. Nakanejeva s tem v zvezi pravi, da se je japonsko gospodarstvo že v času vojne ob pomanjkanju delovne sile naučilo, kako dragoceni so zaposleni in kako je treba za to, da jih zadržiš v podjetju, za zaposlene ustrezno skrbeti. Ta skrb ne pomeni plačevanja delavcev po najnižji možni mezdi. Ampak postavljanje socialne dobrobiti delavcev nad navidezne kratkoročne ekonomske interese. Pokazala je, kako se je Japonski tovrstna logika na dolgi rok obrestovala in kako je prav ta logika postala ne le ključni dejavnik ekonomske uspešnosti Japonske, ampak tudi ključna komparativna prednost Japonske pred Zahodom. Lojalnost in motiviranost zaposlenih za kvalitetno delo je namreč ključni dejavnik ne le gospodarskega razvoja, ampak tudi dodane vrednosti. To na nek način vedo tudi slovenski zaposleni. V reku »Delodajalec me ne more tako slabo plačati, kot lahko jaz slabo delam!« je namreč vsebovana natančno ta logika. Le v drugi različici.
Čeprav prekarnost ni bila velika tema predvolilnih soočanj, je Golob jasno nakazal svoje stališče, da je treba prekarnost odpraviti. Da razume, da je prekarnost kljub navideznim ekonomskim koristim dejansko ekonomski problem. Ki ga je treba z vrsto postopnih korakov rešiti. Pri reševanju problemov je napovedal sodelovanje s civilno družbo. Z državljani.
Pri reševanju problema prekarnosti to ne pomeni le sodelovanja s sindikati, ki imajo glede problema prekarnosti utemeljene zahteve in rešitve. Pomeni tudi vključitev tistega dela stroke, ki se v Sloveniji s problemom prekarnosti ukvarja. In pomeni vključitev tistih posameznikov in posameznic, ki so v zadnjih letih postali gonilna sila ne le razprav o prekarnosti, ampak tudi v zahtev po njeni odpravi. Med njimi je na prvem mestu Črt Poglajen. Ki ga sama vedno, kadar beseda nanese na problem prekarnosti v Sloveniji, imenujem kot človeka, brez katerega 'bi ne bilo nič'. Ker je cilj teh posameznikov in posameznic isti, kot je glede prekarnosti vizija Goloba – namreč, da jo je treba odpraviti -, so pričakovanja glede kooperacije vlade s tem delom stroke in civilne družbe velika.
Bomo videli, kako bo v praksi.
dr. Vesna Vuk Godina, profesorica na Filozofski fakulteti Univerza v Mariboru
*.* Original objavljen v častniku DELO, 17. 5. 2022 (https://www.delo.si/…/prekarnost-nima-kaj-iskati-v-novem-s…/)
četrtek, 5. maj 2022
SLOVENIJA, KULTURNI TIGER
ALI KAKO SMO POSTALI LOVCI NA DENAR
KOMENTAR OB ODDAJI PANOPTIKUM
Alenka Sottler
"Na področju kulture velja slovenski kulturni sektor za pravega tigra med državami EU in v širšem prostoru, tako, da se že dolgo uvršča med top najboljših deset držav." Mateja Lazar
Povezavo na to oddajo objavljam zato, ker zelo natančno razkriva globoko odvisnost kulture od EU centrov moči in njihove ideologije, razgradnjo obstoječe kulture, pa tudi od kod v kulturnem prostoru nekaterim akterjem nesorazmerna moč. Zelo natančno se je potrebno naravnati, zaslutiti smernice in ujeti rok, ki jih bodo uveljavljali EU razpisi, da na koncu pride do finančnega zadetka.
https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/panoptikum/131075338
NI VAŽNO KJE, KAKO IN OD KOD, SAMO DA DENAR PRIDE
Trg ne deluje več in večinoma ne prinaša dobičkov, le še izgubo. Ostali so le še lovci na denar; državni, evropski, izposojeni ali špekulativni, katerikoli, le da je DENAR! Google je začel prodajati računalniško opremo kar direktno državam, nedavno tudi bivši Slovenski vladi. Zakaj bi se mučil s prodajo svojih produktov preko fizičnih ali spletnih trgovin državljanom eden po eden, ko lahko z enkratnim poslom proda robo za celo državo. Edini garant, da bo plačilo poplačano je danes ta, da zanj garantira država! Ta se potem lažje zadolži v imenu svojih državljanov, saj ne more kar propasti? V kmetijstvo brez subvencij kmetje ne znajo več preživeti, več kot 50% njihovega dohodka predstavljajo subvencije in razpisi so bolj podobni lovskemu pogonu na plen kot strateškim naložbam.
Kulturni sektor pa namesto v kulturno delo, vlaga vse napore v novo spretnost, kako bolj natančno brati razpise EU birokratov in detektirati smernice in ujeti programska obdobja, da bi mu vsaj občasno uspelo zmagati na EU razpisih. Prešolanje traja dolgo. Razviti se mora posebne čute, občutljivost za razumevanje EU ideoloških ciljev, tako rekoč zastaviti novo poklicno usmeritev in izvežbati ekipe posebej za ta namen. Samo za uvajanje je potrebno več let. Šele, ko se opravi nekaj lekcij kot soudeleženec EU projektov se odpre možnost, za glavni zadetek Jack Pot - biti izbran kot glavni nosilec mednarodnega projekta.
"Bi pa poudaril tudi to, da tudi lokalne politike morajo biti usklajene z EU politiko, kar je zelo pomembno. Ker tudi EU, kadar to ocenjuje, velikokrat vpraša, kako pa je to usklajeno z vašimi lokalnimi načrti, bodisi za Slovenijo, bodisi za širšo regijo. Kar pa je za Slovenijo pomembno, je da so ti poudarki, ki izhajajo iz EU razpisov pomembni in tisti, ki bi jih morali predhodno v resnici brati so zdaj tudi prihodnji ministri in sekretarji na Ministrstvu za kulturo, pa tudi morda še kje drugje. Ker če ne bomo mi tukaj dvignili svoje pripravljenosti, ne bomo niti konkurenčni v trenutnem ciklu, kaj šele mogoče v prihodnosti. In treba je biti tudi zelo pozoren in mislim, da ima tu Motovila izjemno pomembno funkcijo, da to delektira pravočasno, kam se obračajo te politike, da senzibilizira vse potencialne prijavitelje, hkrati pa čimbolj aktivno komunicira z našimi lokalnimi in nacionalnimi politikami, zato, da se dvigne nivo pripravljenosti za to!"
Uroš Weber
Kratkoročno izgleda sistem super, kaj pa dolgoročno? Sama opažam, da ljudje počutijo mučno, nekako v zadregi in se vse bolj izogibajo kulturnim dogodkom. Nobenega prvega navdušenja ni, nobene iskre, energije.
PRAZNINA
PROJEKTOMANIJE
Je ta popolna odvisnost od EU razpisov tista naša kultura, ki bi jo želeli spoznati doma in širom po svetu? Je to kultura, če se moramo vsi od lokalne družbe do ministrstva spremeniti in senzibilizirati za EU ideološke smernice, da smo potem nagrajeni z denarjem? Preskočiti svoj naravni tok razumevanja in pozabiti na lastne zgodovinske izkušnje, da bi postali ustrezni razpisanim kriterijem EU in vnaprej detektirati politiko EU, kot jo razumejo vsako novo programsko obdobje njeni uradi? Vse to le zato, da da bomo potem morda finančno nagrajeni? Pri tem pa ti razpisi zahtevajo tudi nezanemarljiv, okrog 20% velik vložek lastnih sredstev. Paradoks je, da ta sredstva v skupni proračun vplačujejo državljani sami, ta pa se jim včasih celo vračajo. A le pod pogojem, da se dovolj dobro podredijo političnim smernicam EU.
Ljudem postajajo mnogi projekti vse bolj tuji. Smo v zadregi, ne razumemo točno, zakaj je kakšen projekt ta hip nujen in drugi ne, zakaj kak festival ja in zakaj drugi ne. Od kod nekomu vrhunski designi spletnih aplikacij in visokoprofesionalni PR, drugi pa komaj shaja. Kot da se ti dogodki ne dotaknejo naše realnosti. A tukaj priskoči na pomoč EU in odpre dodatne razpise, tokrat za VZGOJO OBČINSTVA!
Kdor še ne razume, da je to kultura, ga je pa potrebno prevzgojiti. Danes poteka indoktrinacija preko kulture in manipuliranje z njo na način, da je kultura "ponucana" za ideološke cilje. Manipuliranje pa se je zajedlo v vse pore naše družbe in prekinilo iskren odnos med ustvarjalci in državljani. Prepad postaja vse bolj opazen.
A tako stvari očitno vidim le sama, vsi drugi izgledajo navdušeni.
Grrrrr... go tiger, go!
Alenka Sottler
https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/panoptikum/131075338
petek, 29. april 2022
PROFESIONALCI ALI AMATERJI?
PROFESIONALCI ALI AMATERJI?
je dogodek, ki obravnava problem delitve.
Skupina KREATIVNI RAZRED je neformalna skupnost ustvarjalnih posameznikov, ki so za eno svojih prvih najpomembnejših nalog prepoznali gradnjo skupnosti od spodaj navzgor. Dne 28. maja 2022 smo v Lončarskem ateljeju SEM-a organizirali poseben dogodek, na katerem smo se lotili problema delitev v družbi. Dogodek PROFESIONALI ALI AMATERJI? obravnava delitve med ustvarjalci in opozarja na dejstvo, da moteče delitve med ustvarjalnimi posamezniki niso posledica konkurenčne narave ustvarjalnega dela, temveč so ekonomsko motivirane. Delitev na profesionalce in amaterje nastane, ker želi ena skupina ustvarjalcev pridobiti ekonomsko prednost pred drugo. Če to prednost odpravimo, delitev ni več potrebna in lahko svobodno povezujemo, ustvarjamo in prepletamo ustvarjalne ideje.
Za individualizirane ustvarjalce je skupnost izjemno pomembna, saj lahko le tako ojačajo glas, moč in vpliv v družbi za doseganje pozitivnih sprememb zase in za vse prikrajšane družbene skupine ter spodbudijo potrebne menjave in prilagoditve za ohranitev naravnega ravnovesja na Zemlji.
Skupina KREATIVNI RAZRED je neformalna skupnost ustvarjalnih posameznikov, ki so za eno svojih prvih najpomembnejših nalog prepoznali gradnjo skupnosti od spodaj navzgor. Dne 28. maja 2022 smo v Lončarskem ateljeju SEM-a organizirali poseben dogodek, na katerem smo se lotili problema delitev v družbi. Dogodek PROFESIONALI ALI AMATERJI? obravnava delitve med ustvarjalci in opozarja na dejstvo, da moteče delitve med ustvarjalnimi posamezniki niso posledica konkurenčne narave ustvarjalnega dela, temveč so ekonomsko motivirane. Delitev na profesionalce in amaterje nastane, ker želi ena skupina ustvarjalcev pridobiti ekonomsko prednost pred drugo. Če to prednost odpravimo, delitev ni več potrebna in lahko svobodno povezujemo, ustvarjamo in prepletamo ustvarjalne ideje.
Za individualizirane ustvarjalce je skupnost izjemno pomembna, saj lahko le tako ojačajo glas, moč in vpliv v družbi za doseganje pozitivnih sprememb zase in za vse prikrajšane družbene skupine ter spodbudijo potrebne menjave in prilagoditve za ohranitev naravnega ravnovesja na Zemlji.
DAN POTEM
.jpg)
Dobro jutro, drage kolegice in dragi kolegi! Tisti, ki so včeraj sodelovali v dogodku PROFESIONACI ALI AMATERJI? ali prišli na obisk v Lončarski atelje mislim, da smo lahko zelo srečni! Skupaj smo prišli že tako daleč, da smo bili sposobni organizirati precej zahteven dogodek s provokativnim sporočilom. Zahteval je kar nekaj angažmaja
nas vseh enaindvajsetih in če ne bi vsi, ki smo dvignili roko za udeležbo na
tem dogodku, delali in medsebojno sodelovali, tega ne bi mogli izpeljati. Z
včerajšnjim dogodkom smo dosegli precej naših ciljev. Utrdili smo drugačne
protokole delovanja od običajnih v naši družbi. Take,ki gredo bolj na roko
prekarnemu načinu življenja. Opravili smo prve korake pri povezovanju
različnih umetniških področij in pri združitvi amaterskih ustvarjalcev in
profesionalcev, začeli smo povezavo tudi s izjemnimi posamezniki, ki
delujejo na znanstvenoraziskovalnem področju. Saj je bilo kar pet
sodelujočih v postavitvi iz tega področja. V njihovi družbi smo takoj
postali močnejši in naš glas se krepi. Akcija s plakati se je lepo obnesla
in jo lahko v bolj dodelani obliki še kdaj uporabimo. Plakati pa bodo
služili lahko tudi, kadar bomo obiskali kak drug kraj in prestavili naše
ideje in zamisli. Eseje in drobce zapisov in celo manjši katalog, smo
povezali v zvezke in tako pokazali, da lahko delovni proces, ki ga je
kapitalizem povsem fragmentiral, spet povežemo v celoto in sami izdamo svoja
pisna dela in občutimo veselje ob končnem rezultatu. Predvsem pa smo se
osrečili kot ljudje, ki smo se slišali, družili, pogovorili in razumeli!
Lahko si samo čestitamo k tako uspelemu dogodku in malo sedimo na
lovorikah!
Za vse ostale, ki niste utegnili sodelovati ali priti pa upamo, da se nam
boste pridružili ob kaki drugi priložnosti in nam pomagali pri naporih, da
postavimo temelje za ljudi boljšo družbo tako doma, kot tudi v svetu.
Hvala!
Short summery in ANG:
PROFESSIONALS OR AMATEURS?
is an event that addresses the problem of division.
The CREATIVE CLASS group is an informal community of creative individuals who have made building community from the bottom up one of their first priorities. On 28 May 2022, we organised a special event at the SEM Pottery Studio to address the problem of division in society. The event PROFESSIONALS OR AMATEURS? addressed the divisions between creatives and drew attention to the fact that the disturbing divisions between creative individuals are not due to the competitive nature of creative work, but are economically motivated. The division between professionals and amateurs arises because one group of creators wants to gain an economic advantage over the other. If this advantage is removed, the division is no longer necessary and we are free to connect, create and intertwine creative ideas.
For individualised creators, community is extremely important, as it is the only way to amplify their voice, power and influence in society to bring about positive change for themselves and for all disadvantaged groups in society, and to promote the necessary changes and adaptations to preserve the Earth's natural balance.
The CREATIVE CLASS group is an informal community of creative individuals who have made building community from the bottom up one of their first priorities. On 28 May 2022, we organised a special event at the SEM Pottery Studio to address the problem of division in society. The event PROFESSIONALS OR AMATEURS? addressed the divisions between creatives and drew attention to the fact that the disturbing divisions between creative individuals are not due to the competitive nature of creative work, but are economically motivated. The division between professionals and amateurs arises because one group of creators wants to gain an economic advantage over the other. If this advantage is removed, the division is no longer necessary and we are free to connect, create and intertwine creative ideas.
For individualised creators, community is extremely important, as it is the only way to amplify their voice, power and influence in society to bring about positive change for themselves and for all disadvantaged groups in society, and to promote the necessary changes and adaptations to preserve the Earth's natural balance.
ODPRTA VRATA ATELJEJA KREATIVNEGA RAZREDA
DOGODEK "PROFESIONALCI ALI AMATERJI?" V OKVIRU ODPRTIH VRAT ATELJEJA KREATIVNEGA RAZREDA BO
V SOBOTO, 28. MAJA , 2022 od 14h do 20h
V LONČASKEM ATELJEJU SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA SEM (ob istoimenski kavarni) NA METELKOVI 2 V LJUBLJANI
.jpg)
Dragi kolegice in kolegi,
Kdo med vami bi bil rad le amaterski umetnik, znanstvenik, raziskovalec ali kake druge vrste delavec v znanosti in kulturi? Najbrž nihče. No, v resnici smo to že tako rekoč vsi, le da tega še nismo javno priznali.. Ko sem sama sebe pred leti nehala imenovati umetnica in se začela obnašati samo še kot navaden državljan, moram reči, da sem si oddahnila kot človek, ki sezuje pretesne čevlje.
V študiji »Slovenski kulturno ustvarjalni sektor v devetih slikah«, ki jo je l. 2021 izvedel Poligon, dela kar več 50 % delavcev v kulturno ustvarjalnem sektorju na dveh ali celo treh področjih in dohodke iz donosnejšega področja preliva v ustvarjalno delo. Veliko je med nami takih, ki so se že na začetku sprijaznili z redno službo, če so jo le dobili in jih statistike sploh ne štejejo več za ustvarjalce, njihovo ustvarjalno ali raziskovalno delo pa je omejeno na vedno bolj pičel prosti čas.
Zato smo na nedavnem druženju Kreativnga razreda prisotni sklenili, da rečemo bobu bob in povemo resnico. Ta je, da v slovenskem kulturno ustvarjalnem sektorju, znanstveno raziskovalnem sektorju in še kje profesionalizem ni več mogoč, da smo v resnici danes vsi le še amaterji. To bomo javno demonstrirali na način, da se bomo kot amaterji prijavili na akcijo JSKD in ZKD »TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE« in priredili v Dan odprtega ateljeja Kreativnega razreda, ki naj bi potekal predvidoma v soboto 28. maja v Lončarskem ateljeju v SEM-u. ( https://tlk.jskd.si/vabilo-k-sodelovanju/)
Vabljeni tisti, ki vas ta ideja pokliče, da se kar najhitreje prijavite k sodelovanju tako, da napišete e-mail na kreativni.razred@gmail.com. Prijavljam se k »DNEVU ODPRTIH VRAT ATELJEJA KREATIVNEGA RAZREDA«, ime in priimek , področje amaterizma. Razmišljamo v smeri, da naj bi vsak udeleženec imel v Lončarskem ateljeju na voljo do en risalni list prostora, kjer bi lahko razstavil svoj izdelek: knjigo, članek, sliko, CD, pesem, študijo, fotografijo, esej, kip in podobno. Ob tem pa bi imeli pogovor na temo PROFESIONALCI ALI AMATERJI? Pri nas ni delodajalcev in izvajalcev, kajti pri prekarnih pod nami ni »sužnjev«, ki bi za nas realizirali zamisli, zato je minimalna participacija pri organizaciji pogoj za sodelovanje. Čimprej po zbranih prijavah, vas obvestimo, kdaj se dobimo v SEM-u na kavo, da pojasnimo, dorečemo koncept, si med seboj tovariško razdelimo naloge in se lepo imamo.
Kreativni razred podpira druženje najrazličnejših strok, zato so vabljeni kar najbolj različni ustvarjalni delavci, raziskovalci, znanstveniki, likovniki, novinarji, glasbeniki, oblikovalci, pisatelji, ilustratorji , modni oblikovalci , arhitekti, pesniki, režiserji in dopolnite sami, kdo manjka.
V imenu Kreativnega razreda
Kdo med vami bi bil rad le amaterski umetnik, znanstvenik, raziskovalec ali kake druge vrste delavec v znanosti in kulturi? Najbrž nihče. No, v resnici smo to že tako rekoč vsi, le da tega še nismo javno priznali.. Ko sem sama sebe pred leti nehala imenovati umetnica in se začela obnašati samo še kot navaden državljan, moram reči, da sem si oddahnila kot človek, ki sezuje pretesne čevlje.
V študiji »Slovenski kulturno ustvarjalni sektor v devetih slikah«, ki jo je l. 2021 izvedel Poligon, dela kar več 50 % delavcev v kulturno ustvarjalnem sektorju na dveh ali celo treh področjih in dohodke iz donosnejšega področja preliva v ustvarjalno delo. Veliko je med nami takih, ki so se že na začetku sprijaznili z redno službo, če so jo le dobili in jih statistike sploh ne štejejo več za ustvarjalce, njihovo ustvarjalno ali raziskovalno delo pa je omejeno na vedno bolj pičel prosti čas.
Zato smo na nedavnem druženju Kreativnga razreda prisotni sklenili, da rečemo bobu bob in povemo resnico. Ta je, da v slovenskem kulturno ustvarjalnem sektorju, znanstveno raziskovalnem sektorju in še kje profesionalizem ni več mogoč, da smo v resnici danes vsi le še amaterji. To bomo javno demonstrirali na način, da se bomo kot amaterji prijavili na akcijo JSKD in ZKD »TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE« in priredili v Dan odprtega ateljeja Kreativnega razreda, ki naj bi potekal predvidoma v soboto 28. maja v Lončarskem ateljeju v SEM-u. ( https://tlk.jskd.si/vabilo-k-sodelovanju/)
Vabljeni tisti, ki vas ta ideja pokliče, da se kar najhitreje prijavite k sodelovanju tako, da napišete e-mail na kreativni.razred@gmail.com. Prijavljam se k »DNEVU ODPRTIH VRAT ATELJEJA KREATIVNEGA RAZREDA«, ime in priimek , področje amaterizma. Razmišljamo v smeri, da naj bi vsak udeleženec imel v Lončarskem ateljeju na voljo do en risalni list prostora, kjer bi lahko razstavil svoj izdelek: knjigo, članek, sliko, CD, pesem, študijo, fotografijo, esej, kip in podobno. Ob tem pa bi imeli pogovor na temo PROFESIONALCI ALI AMATERJI? Pri nas ni delodajalcev in izvajalcev, kajti pri prekarnih pod nami ni »sužnjev«, ki bi za nas realizirali zamisli, zato je minimalna participacija pri organizaciji pogoj za sodelovanje. Čimprej po zbranih prijavah, vas obvestimo, kdaj se dobimo v SEM-u na kavo, da pojasnimo, dorečemo koncept, si med seboj tovariško razdelimo naloge in se lepo imamo.
Kreativni razred podpira druženje najrazličnejših strok, zato so vabljeni kar najbolj različni ustvarjalni delavci, raziskovalci, znanstveniki, likovniki, novinarji, glasbeniki, oblikovalci, pisatelji, ilustratorji , modni oblikovalci , arhitekti, pesniki, režiserji in dopolnite sami, kdo manjka.
V imenu Kreativnega razreda
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Iskrene čestitke vsem za prihajajoči 1. MAJ, PRAZNIK DELA !
.jpg)
Matjaž Stopar; plakat ART IS WORK
.jpg)
Naročite se na:
Objave (Atom)