KREATIVNI RAZRED
sobota, 11. februar 2023
EKONOMIJA POZORNOSTI
četrtek, 9. februar 2023
UMETNOST JE DELO
DOGODEK KREATIVNEGA RAZREDA
foto Igor ModicIdeja je padala tako rekoč v hipu. Nekaj telefonov najbližjim kolegom in hitro smo se dogovorili, da odtisnemo velik transparent. Matjaž je izrisal nekaj osnutkov. Odločili smo se za najbolj enostavnega in ga dali natisnit v petek zjutraj pred kulturnim praznikom. Draga Rinkema pa je prispevala za stroške tiska. Pred odhodom na prizorišče je Alenka napisala izjavo KREATIVNEGA RAZREDA, ki jo objavljamo spodaj.
Pogumna ekipa se ni ustrašila slabih vremenskih razmer in se je takoj lotila naloge, to je razvijanja transparenta. Alenka je prebrala kratko izjavo Kreativnega razreda. Dogajanje so z zanimanjem spremljali zgodneši obiskovalci, tam na je čakal tudi fotograf Igor Modic..
Potem pa smo zaokrožili in se postavili s transparentom pred občinstvo. Takrat je pod spomenikom nastopil prvi nastopajoči Tone Gogala z Zdravljico. Zbrane na Prešernovem trgu je zatem nagovoril predsednik ZDUS, igralec, slikar in kipar Boris Mihalj. Ko je na govorniško mesto stopila ministrica Asta Vrečko, smo zaradi mraza morali odkorakati s prizorišča. Navdušeni in povezani z skupno akcijo smo se objeli in veseli odpravili vsak na svojo stran.
sreda, 1. februar 2023
ZASUK POSTAL LEGITIMEN
Ta zapis je namenjen tebi, samozaposleni-mu v kulturno ustvarjalnem sektorju in tvojim prijateljem
Dragi kolegice in kolegi iz kulturno ustvarjalnega sektorja!
Pišem vam kot članica odbora novoustanovljenega sindikata samozaposlenih delavk in delavcev v kulturno ustvarjalnem sektorju ZASUK in hkrati kot prizadeta ustvarjalka. Danes, 31. januarja, 2023 se je na sestanku DO ZASUK zgodilo namreč nekaj prelomnega! Po uvodnem nagovoru predsednika sindikata GLOSA Mitja Šuštarja in krajši razpravi smo v sindikatu ZASUK soglasno glasovali ZA združitev s sindikatom Glosa in hkrati v tem okviru obdržali vso avtonomijo. To, kar smo s tem dejanjem pridobili, je velika stvar in precedens v našem prostoru. Samozaposlene ustvarjalke in ustvarjalci iz kulturno ustvarjalnega sektorja smo s tem pridobili legitimnost za pogajanje z oblastjo, ki so nam jo ves čas odrekali. Desetletja smo živeli brez običajnih pravic, ki so po ustavi pripadale drugim delavkam in delavcem. Odrekali so nam jih, češ da smo nekaj drugega, posebnega, kot da nimamo povsem enakih človeških potreb po strehi nad glavo, bolniški, po družini in podobnem. Vedno znova so nam dopovedovali, da smo ustvarjalci v bistu podjetniki. Taki, ki niso smeli dobiti kredita, zaradi nizkih in nestalnih dohodkov. In ker smo podjetniki, tudi sindikata ne smemo ustanoviti. Zdaj vemo,, da je to le znana floskula vseh, ki hočejo preprečiti sindikalno organiziranje.
Že pri prvih pogovorih s kolegi iz sindikata GLOSA in njegovim predsednikom Mitjo Šuštarjem smo naleteli na izjemno lepo sprejem in vso podporo pri naši borbi za osnovne delavske pravice. V Glosi so se ves čas zavedali, da se samozaposlenim ustvarjalkam_cem na področju kulture in ustvarjalnosti godi že leta velika krivica. Prizadevali so si, da bi samozaposleni in s.p. v kulturi dobili status delavk in delavcev in z njim delavske pravice. Ustanovili so predhodnico sindikata ZASUK, sindikat samozaposlenih SUKI, ki ni dovolj zaživel. Sestavili so že osnutek panožne pogodbe za samozaposlene. Niso našli dovolj vzvodov moči za pritisk na oblast, da bi ta karkoli spremenila prav zaradi. Ta je celo naročila s skupnim denarjem plačano študijo, da poišče pravne dokaze, zakaj nismo delavke in delavci in se nato skrila za temi papirji. Pri Glosi so nam ponudili tudi pravno podporo. Predali so nam 13. strani dolg osnutek panožne pogodbe, ki jo je že zasnoval pravni strokovnjak pri Glosi, a jo moramo sedaj mi s skupnimi močmi dopolniti in uveljaviti. Ta nas bo postavila v primerljiv položaj z drugimi delavkami in delavci, kajti v njej bodo zapisane bolniške, povišice, dodatki za rekreacijo, dodatki za leta in številne reči, o katerih smo lahko samo sanjali. Sočasno je tudi EU je podprla zakon, ki ustvarjalke in ustvarjalcena kulturno ustvarjalnem področju uvršča med delavke in delavce. Tako je postavila na laž vse, ki so dokazovali nasprotno in odrekali osnovne delavske ter socialne pravice delavkam in delavcem na tem področju.
Na koncu smo si vsi čestitali in zaploskali!
Odprli smo vrata realnim spremembam na našem, a tudi na vseh podobno prekariziranih področjih.
Zdaj je zadnji čas, da ti in vsi na različne načine samozaposleni kolegice in kolegi v kulturnoustvarjalnem sektorju stopimo skupaj, se kot eden postavimo za svoje pravice in zastavljeno izpeljemo do konca! Brez tvoje, paticipacije se ne bo sprememb. Izgovorov ni! !
Še
nisi članica ali član ZASUK-a? Kaj še čakaš, izpolni vpisni list, označi želeni način
plačevanja članarine in nam izpolnjeno, podpisano in skenirano prijavnico
posreduj na mail: vpis@zasuk.si
vpisnico pa dobiš na povezavi, a moraš dodatno klikniti na povezavo, ki se ti odpre.
a) plačilo članarine kot fizična oseba --> izberi to prijavnico in nam jo
izpolnjeno pošlji po mailu nazaj: https://tinyurl.com/3ptjz745
b)
plačilo članarine kot pravna oseba (društvo, zavod, s.p....) --> izberi to
prijavnico in nam jo izpolnjeno pošlji po mailu nazaj: https://tinyurl.com/mun7d8s9
URADNO SPOROČILO SIDNIKATA ZASUK
Ustanovljena konfederacija sindikatov Glosa-ZASUK
sobota, 28. januar 2023
torek, 24. januar 2023
FILANTROKAPITALIZEM
Filantrokapitalizem je danes postal osrednji del kapitalistične kulture.
Kapitalist sam pa je evolviral v prijaznega možakarja, prvega soseda, sočutnega človeka, ki hrati počne neverjetne reči. Poda se na Bermudski trikotnik ali odpotuje na Luno. Nenadoma je zelo radodaren in postane znan po svoji filantropiji. Ljudem deli visoke napitnine, brezdomcem daruje hiše, pomaga po orkanih, sadi drevesa in odstranjuje plastiko iz oceanov, je patron tujega umetnika v naši CUKRARNI. Celo pri nas v Sloveniji ga posnemamo, sodeč po najnovejši Lidlovi kampaniji. Dobrodošli v filantrokapitalizmu! Velja prebrati članek na to temo v e - reviji DISENZ,
petek, 28. oktober 2022
NEVIDNO DELO = ČASOVNA REVŠČINA = PASIVNOST
ČAS BREZ ČASA
Matjaž Stopar, montaža, "No More Time"
NEVIDNO DELO = ČASOVNA REVŠČINA = PASIVNOST
V svojem prostem času smo zasičeni z opravili, ki jih na nas prelagajo kapital in državne inštitucije. Nimamo niti časa, niti manevrskega prostora, da bi poleg vsakdanjih nujnosti počeli karkoli drugega, ne zase, ne za bližnje, ne za skupnost. Za povrh se bremenimo z občutki krivde in samo odgovornosti. Zdi se nam, kot da je naš čas izpuhtel in sprašujemo se, kam je izginil? Doživljamo časovno revščino.
Da je eden od načinov kontroliranja zadrževanje ljudi v sistemski ječi zadolženosti se zavedamo, manj smo pozorni na tista področja, ki jih teorija ni dovolj osvetlila. Na primer naš prosti čas. Ta je nujen, da se obnovimo, sprostimo, razgibamo, razširimo svoj pogled na svet, se politično udejstvujemo, socializiramo, razmislimo, se umirimo in uredimo za nadaljnje delovne naloge. Kot da je neoliberalni sistem v popolnosti preplavil vsako našo prosto minuto.
"... Človek mora živeti in umetnost je v krizi od trenutka, ko ga kapitalizem tako silno stiska, da je v celoti zaposlen izključno s preživetjem. Za zagotavljanje kvalitetnega življenja nima več ne volje, ne moči." pravi Anja Zag Golob * v kolumni Jajca, https://365.rtvslo.si/arhiv/jajca/174934691
Šele ko sestavljamo v Ikei kupljeno zofo s predali za 480€, spoznamo, da na videz ugodna cena zofe ni dejanska cena. V bistvu smo kupili polizdelek, ki ga šele doma dokončamo v svojem prostem času. Njegovo polno ceno izračunamo tako, da k trgovinski ceni prištejemo še vrednost dvodnevnega fizičnega dela dveh oseb. Recimo da stane ena delovna ura tovrstnega delavca 15€. Če torej dva delavca dva dni 8 ur na dan sestavljata zofo, znese to 32 delovnih ur, katerih vrednost je 480€. Dejanska cena izdelka je torej šele seštevek trgovinske cene in cene doma opravljenega dela, torej 960€. Da smo lahko začeli koristiti uporabno vrednost produkta, smo se poleg denarja morali odpovedati delu svojega prostega časa. Neoliberalizem vse bolj vpeljuje model poslovanje, kjer avtomatizira in robotizira proizvodnjo tako, da tisti del proizvodnje, ki je stroškovno najdražji, ker zahteva fizičnega delavca, prenese na potrošnika. Ta mora, da bi lahko izdelek v celoti koristil, dokončati izdelek doma sam na račun svojega prostega časa. To skrito delo, ki ga lahko prištejemo k dolgemu seznamu nevidnih del, je postalo nov vir izžemanja dobičkov.
Računalniki še zdaleč niso le priročno orodje, ampak pravi požiralci prostega časa. Ves čas zahtevajo posodabljanja, prilagajanja, ščitenja, branja napotkov, navodil, menjave aplikacij, učenje, resetiranje in shranjevanje varnostnih kopij. Posodobitve, ki so prestavljene kot izboljšave, pogosto skrivajo pravi namen, kako učinkoviteje izkoristiti uporabnika. Sami izdelujemo vsebine, informiramo, urejamo in opravljamo številna druga dela za orodje, ki na avtomatiziran način zbira, koristi naše delo in informacije o nas in služili denar za posameznega privatnega lastnika. Za vse to delo si trgamo od svojega prostega časa. Mi sami smo parazitsko orodje za izkoriščanje in večno črpanje finančnih koristi, postavili v samo središče našega intimnega življenja, v naš dom.
V prostem času gledamo televizijo, da se razvedrimo ali informiramo. A na programu so vse daljša obdobja, kjer vrtijo reklame. Če želimo priti do zabave ali informacij, smo prisiljeni reklamam darovati svoj prosti čas.
Sestavljanje pohištva, stalno posodabljanje in urejanje računalnikov, prisilno gledanje reklam, avtomatizirano plačevanje parkirnih listkov, izpolnjevanje potnih obrazcev in carinskih deklaracij, odnašanja tas s umazano posodo iz miz v restavracijah, sortiranje odpadkov, izpolnjevanje vlog in obrazcev na raznih razpisih, naročanje avionskih kart, napotnic in zdravil, dotakanje bencina, dvigovanje gotovine so samo nekatera od številnih del pri katerih sodobni poslovni modeli koristijo naš prosti čas. V ta čas v največji možni meri delegirajo dela, za katera potem ni potrebno zaposliti ali najeti in plačati delavca. Ker so premaknjena v naš prosti čas, jih ne prepoznamo in zanje ne zahtevamo plačila, zato so vir dodatnega profita. Mi plačamo več, kot mislimo, da smo plačali, ker plačamo dvakrat, najprej z denarjem, potem s svojim prostim časom, ki ga imamo zato vse manj. Pustili smo se zaprti v časovno ječo.
Če želimo dobiti svoj prosti čas nazaj, se mi zdi, bo nujno vpeljati novo kategorijo »državljanski prosti čas«, ga zakonsko zaščititi! Nevidno delo v prostem času pa narediti za vidno in priznano. Predvsem pa jasno povedati, da je naš čas dragocen, da ima visoko ceno in ni na voljo za maksimiranje dobičkov kapitala!
sreda, 12. oktober 2022
SILVIA FEDERICI: ŽRTVOVANA CONA, ŽRTVOVANA POPULACIJA, ŽRTVOVAN SVET
Fotografija iz članka na: https://adiante.gal/espero-que-o-feminismo-sexa-quen-de-crear-esa-unidade-mundial-desde-abaixo"Celotni neoliberalni pogon je bil naravnan tako, da spodkoplje kakršnokoli investicijo v družbeno reprodukcijo. Neoliberalizem je v svoji esenci, v svojem najglobjem bistvu distrukcija, spodkopavanje in redukcija kakršnekoli investicije v družbeno reprodukcijo.
Na spodnjem videu je predavanje Silvije Federici z dne 23. 9. 2022, ki se je odvilo v okviru serije predavanj Teorija družbene reprodukcije, ki jo organizira Inštitut za študije spola na Univerzi v Buffalu (UB Gender Institut)v Ameriki.
Posredovala nam ga je prof. dr. Katja Praznik, članica odbora, ki je pripravil to letošnjo serijo in povabila govorke. Naslednji četrtek, 27. oktobra sledi še eno zanimivo predavanje Premille Nadasen, ki bo imela predavanje “How Capitalism Invented the Care Economy”. Povezavo z več informacijam najdete tui: https://www.buffalo.edu/genderin/events/lecture-series.html
četrtek, 22. september 2022
USTANOVNA SKUPŠČINA SINDIKATA ZASUK 2. OKTOBRA
Še vedno pa se lahko vpišete v sindikat na način, da izpolnete anketo https://www.1ka.si/a/40f698d8 saj je množičnost predpogoj za uspešno delovanje sindikata. Vabljeni tudi, da se vključite v skupino na FB , namenjeno debatiranju o različnih sindikalnih temah.Nekaj mobi - utrinkov iz naših delovnih srečanj si lahko ogledate v preprostem video kolažu:
torek, 6. september 2022
SINDIKAT V USTANAVLJANJU VČERAJ DOBIL IME
Fotografija iz predhodnega sestanka odbora sindikata, kjer smo se po sestanku s torto začasno poslovili od kolegice Katje Praznik ob njenem odhodu na delovno mesto na univerzi Buffalo v New Yorku.
Slika iz regijskega sindikalnega srečanja v Celju, ki je zaradi strahu direkotorice kulturne inštitucije, da bi ta dogodek lahko škodil njenemu delovnemu mestu, srečanje tam preklicala. A se je hitro našel nov gostitelj in je zato srečanje potekalo v zasebnem ateljeju.četrtek, 11. avgust 2022
DRUŽABNO SREČANJE KREATIVNEGA RAZREDA DANES V ČETRTEK OB 18 h V SEM-U!
KDAJ:
KJE:
KAJ:
+ vpis na listo bodočih članov sindikata
Predhodno bomo tiste, ki vas to zanima, vpisovali na listo zainteresiranih za članstvo v bodočem sindikatu,.
Ta hip s tem vpisom zelo prispevate, da bomo dosegli zadostno številčnost za ustanovitev sindikata.
Kdor pa ne bo utegnil priti, pa bi se rad vpisal na listo, naj piše na kreativni.razred@gmail.com
Vsi skupaj bomo potem navzoči na zgodovinski ustanovni skupščini.
Naj omenim, da so poleg spodaj naštetih*, dobrodošli tudi simpatizerji iz drugih profesij.
Veselimo se srečanja s teboj in vsemi skupaj
Alenka, Matjaž, Mojca, Eva……….in ostali.
*V ta sindikat se vpisujejo kulturno-ustvarjalne delavke in delavci
v zasebnem delu sektorja: samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki in popoldanski s.p.-ji, ustanovitelji in zaposleni v zasebnih zavodih, zadrugah in društvih, lastniki in zaposleni v d.o.o.-jih, pogodbeni delavci, študenti, dijaki, delavci na črno, upokojenci, delavci z mešanimi statusi, …
na enem ali več podpodročjih kulturno-ustvarjalnega sektorja: uprizoritvene umetnosti (gledališče, glasba, ples), glasba, vizualne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, ilustracija), oblikovanje (grafično, produktno/industrijsko, storitveno, modno in oblikovanje tekstilij), arhitektura in krajinska arhitektura, audiovizualni (film, tv, radio, video, multimedijska dejavnost), literarno ustvarjanje, založništvo, prevajalstvo, bibliotekarstvo, mediji (TV, radio, spletni in tiskani mediji), fotografija, intermedijske umetnosti, oglaševanje in marketing, muzeji in kulturna dediščina, galerije, razvoj programske opreme in računalniških iger, ustvarjalne obrti, raziskave in razvoj, kulturni in ustvarjalni turizem,
v najrazličnejših umetniških ali ustvarjalnih poklicih in poklicih, ki so ustvarjanju podporni (npr. tehnični, pedagoški, administrativni, …).
ZARADI OGROMNIH SOCIALNIH RAZLIK, POPOLNOMA UNIČENGA PLANETA
IN DRUŽBENEGA SISTEMA, KI VODI V KATASTROFO, SE V SKUPINI SKOZI OČI PREKARIATA
ZDRUŽUJEMO PREKARNI DRŽAVLJANI IN SOMIŠLJENIKI S CILJEM, DA PREKO POVEZOVANJA,
MEDSEBOJNE KOMUNIKACIJE IN DRUŽBENO KRITIČNE REFLEKSIJE POVEČAMO NAŠO
POGAJALSKO MOČ, SAMOZAVEST IN SPOSOBNOST UČNKOVITEGA SAMORGANIZIRANJA ZA
VZPOSTAVITEV NOVEGA, NA SOCIALNI PRAVIČNOSTI IN EKOLOŠKEM RAVNOTEŽJU
TEMELJEČEGA DRUŽBENEGA SISTEMA.
sobota, 2. julij 2022
BORIS BUDEN: SAMO REVOLUCIJA LAHKO ZAUSTAVI VOJNO
"Genialna "Skrivnost organizma" Dušana Makavejeva se začne z dokumentarnim prizorom protivojnega performansa umetnika in pesnika Tulija Kupferberga v poznih šestdesetih letih nekje na Lower East Sidu v New Yorku. Na steni za njim je grafit "Samo revolucija konča vojno", torej "samo revolucija lahko ustavi vojno", citat Trockega. To je manjkajoči člen v celotni zgodbi. Oziroma, če smo bolj natančni, na prizorišču te krvave drame v Ukrajini pogrešamo Lenina – figuro, ki radikalno obračunava z binarno logiko vojne med Rusijo in Zahodom. Ne pozabimo, da so Lenin in boljševiki arhetipski sovražniki Putina in njegove oligarhične elite. Ne le zato, ker so strmoglavili ruski imperij, ubili carja in ustvarili moderno Ukrajino. Danes, ko je javno propagiranje homoseksualnosti v Rusiji zakonsko kaznivo, se je treba spomniti, da so Lenin in boljševiki leta 1918 legalizirali homoseksualnost. Istega leta so legalizirali splav in ženskam dali pravico do ločitve zgolj na podlagi pisne izjave. . V 18. stoletju so boljševiki dosegli najbolj progresivne spolno nevtralne zakonske in družinske pravice, ki jih sodobni svet še ni videl. Še leta 1922 je sovjetsko sodišče razglasilo transseksualno ali homoseksualno poroko za zakonito z argumentom, da je sporazumna. Danes je Putin le še dodaten člen v stoletni ruski kontrarevoluciji. Stalin je že obnovil carske zakone proti tako imenovani sodomiji, to je homoseksualnosti, prepovedal splav in obudil ruski imperializem, podprt z novimi komunističnimi ideološkimi dogmami."
torek, 21. junij 2022
USTANOVLJEN NEFORMALNI ODBOR DELAVCEV NA KULTURNO USTVARJALNEM PODROČJU
pred začetkom poletja smo vam poslali našo četrto študijo o pogojih dela in življenja v našem sektorju, ker ste v enem ali več merjenjih sodelovali tudi vi. Vsaka naslednja analiza je pokazala, da se pogoji za številne delavce slabšajo in da je potrebno začeti v našem sektorju misliti in zahtevati nujne spremembe .
Čez poletje zato nismo počivali, ampak smo različni posamezniki, ustvarjalni delavci, pričeli z ustanavljanjem sindikata kulturno-ustvarjalnih delavcev. Ta mail je povabilo, da se nam pridružite.
Zopet smo zasnovali anketo, ki je drugačna od teh, ki smo vam jih pošiljali do sedaj.
Anketa ni anonimna in je narejena tako, da vas popelje čez temeljne vrednote našega bodočega sindikata in spoznate načrt prvih akcij za izboljševanje naših delovnih pogojev ter podate tudi svoja videnja sektorskih problemov.
Čisto na koncu ankete vas vprašamo, če se nam želite pridružiti.
Lepo vas vabimo, da rešite anketo -->
V mesecu septembru načrtujemo tudi regijske obiske.
Za vse, ki ste se nam že pridružili, se vam zahvaljujemo za številčno podporo opravičujemo za ponovno cukanje za rokav.
30 let je res skrajni čas, da se neodvisni kulturno-ustvarjalni delavci končno sindikalno organiziramo!
Želim vam lep uspešen začetek septembra in upam, da se srečamo na ustanovnem kongresu 1. oktobra,
sreda, 15. junij 2022
OF ZA KULTURNI SEKTOR: VABILO NA NOV SESTANEK IN POROČILO O PRVEM
Zdravo!
Hvala vsem, ki ste prišli na naše I. srečanje in na njem tvorno sodelovali.
Hvala tudi tistim, ki se srečanja sicer niste mogli udeležiti, ste pa zainteresirani za nadaljnje povezovanje s ciljem kolektivnega organiziranja za boljše delovne pogoje.
To je povzetek I. srečanja in
vabilo na naslednje srečanje v TOREK, 21. junija ob 16:00 in najava vsebine,
poziv za širjenje povabila zainteresiranim kulturnim delavcem v nejavnem sektorju,
obvestilo o sestanku na Ministrstvu za kulturo.
Prosimo, da ga preberete v celoti.
Potrudili smo se biti jasni in jedrnati.
Se vidimo v torek, 21. 6., ob 16:00 na Dalmatinovi 4, v sejni sobi Doma sindikatov v 6. nadstropju (ista lokacija kot zadnjič)
Katja Praznik (Kulturna inšpekcija dela)
Eva Matjaž (Poligon kreativni center)
"Kulturni in umetniški sektor sta v zadnjih 2 letih večkrat opozorila na slab položaj kulturnih ustvajalcev in ustvarjalk, nedavna raziskava Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 (IV. del, pomlad 2022) pa je pokazala, da je bilo spomladi 2022 stanje v sektorju slabše, kot je bilo leto pred tem.
Več kot polovica delavcev trenutno nima dovolj dela za preživetje, epidemijo revnih delavcev pa zakriva podpora bližnjih.
Revščino med samozaposlenimi v kulturi smo leta 2018 preiskali tudi na Pod črto in ugotovili, da kar četrtina samozaposlenih v kulturi, katerim država krije prispevke za socialno varstvo, prejema mesečni dohodek, ki je pod pragom revščine.
Zakaj je tako, smo analizirali v članku Samozaposleni v kulturi: četrtina z dohodkom pod pragom revščine.
Vlogo samozaposlenih v kulturi v naši državi in ugotovitve o njihovih dohodkih smo v širši kontekst postavili v mnenjskem tekstu Samozaposleni v kulturi: med neobstoječim trgom in ministrstvom za kulturo.
Ob tem pa smo pripravili še dva intervjuja. S kulturnim ekonomistom Andrejem Srakarjem smo se pogovarjali o slovenskem kulturnem trgu in financiranju kulture pri nas. Z direktorjem Kino Šiška Simonom Kardunom, ki velja za enega izmed arhitektov slovenske kulturne politike po osamosvojitvi, pa smo se pogovarjali o vlogi samozaposlenih v kulturi v naši državi."
1. Povzetek I. srečanja
Bilo nas je 30, delali smo od 16:15 do 19:00.Andraž Mali, Tina Podbevšek in Taj Zavodnik so predstavili, kako njihova organizacija CEDRA podpira snovanje sindikatov na najrazličnejših poljih.
Katja Praznik (Kulturna inšpekcija dela) je predstavila nekaj načinov kolektivnega organiziranja kulturnih delavcev za doseganje višjega plačila za delo po svetu (povezave na predstavljene iniciative smo dodali v priponko).
V petih skupinah smo v drugi polovici srečanja identificirali ključne probleme (v priponki!), ki jih je treba na polju našega sektorja začeti nemudoma reševati. Povzetek predlaganih možnih rešitev je združen na sliki v priponki. Z evalvacijo rešitev za probleme bomo nadaljevali na II. srečanju.
Na koncu srečanja smo se zbrani strinjali, da je za boljše delovne pogoje, kolektivno organiziranje kulturnih delavcev v nejavnem delu sektorja, nujno potrebno in da si želimo nadaljnjih korakov v smeri sindikalnega organiziranja.
—————————————————————————————————————————————————————
2. Vabilo na II. srečanje in najava vsebine
Vsi vabljeni v torek, 21. 6., ob 16:00 v Dom sindikatov, sejna soba 6. nadstropje (Dalmatinova 4) na II. srečanje.
To srečanje bo prav tako trajalo od 16:00 do 19:00.
Vsebina srečanja bo:
I. del: na podlagi ključnih problemov in rešitev, ki ste jih izpostavili zadnjič, bomo izvedli skupno evalvacijo - določitev ene ali prvih dveh najsmiselnejših vsebinskih aktivnosti / akcij s pomočjo skupinske analize struktur moči.
II. del: pričetek organiziranja naše (ne)formalne sindikalne strukture (vzpostavitev odbora, vizije, plana dela za naprej) in seznanitev/raba orodji za organiziranje.
Zaključek: določitev nadaljnjih korakov, medsebojna koordinacija in časovnica do jeseni.
—————————————————————————————————————————————————————
3. Poziv za širjenje povabila
Več kot dobrodošlo je, da na sestanek povabite / pripeljite prijatelje - kolege, ki delajo v nejavnem delu kulturno-ustvarjalnega sektorja ne glede na status (ne le tiste, ki so samozaposleni v kulturi, temveč vse možne poklice in profile delavcev v nejavnem delu kulturno-ustvarjalnega sektorja) in razmišljajo / se želijo aktivirati v smeri kolektivnega organiziranja za boljše delovne pogoje in vzpostavljanja sindikalne strukture.
Tisti, ki ne morejo priti na srečanje, bi pa radi bili obveščeni, naj nam pošljejo email.
————————————————————————————————————————————————————
4. Obvestilo o sestanku na Ministrstvo za kulturo
Na I. srečanje je za kratek čas prišla ministrica in nas s svojim obiskom vse presenetila. Ta teden smo Tina, Andraž, Katja in Eva dobili mail s povabilom na spoznavni sestanek v ponedeljek 20.6. na MK.
Sestanka se bomo udeležili in poročali o njegovem poteku na našem naslednjem srečanju. Posebej poudarjamo, da se tega informativnega sestanka NE udeležujemo kot kakršnikoli zastopniki našega neformalnega sindikata v nastajanju (kar bomo jasno povedali tudi na MK) – za to nimamo dodeljenih/izvoljenih pristojnosti.
—————————————————————————————————————————————————————
Povezave na primere iniciativ organiziranja kulturnih delavcev, ki jih je predstavila Katja na prvem srečanju:
www.artandmuseumtransparency.org
www.carfac.ca
https://wageforwork.com/home#top
https://kunstenaarshonorarium.nl
Sinteza ključnih problemov, ki ste jih izpostavili na I. srečanju:
Balkonska fotka iz zaključka I. srečanja.
petek, 3. junij 2022
OF ZA KULTURNO USTVARJALNI SEKTOR; UDELEŽBA NA SESTANKU OBVEZNA!
Raziskava Poligona je razkrila sramotne razmere v kulturno ustvarjalnem sektorju in globoko nerazumevanje bistva ustvarjalnega dela! Celotnemu sektorju pa manjka tudi refleksija lastnega položaja v družbi, da bi se lahko izognili napakam iz preteklosti. Če kdaj, je zdaj dober trenutek, da se izbori pravičnejši socialni položaj in boljše delovne razmere za delavce v kulturno ustvarjalcem sektorju. Vlada začenja na novo in kar na obeh, za ustvarjalce tako pomembnih ministrstvih, to je kulturnem in ministrstvu za delo in socialo, sta leva ministrica in minister izjemno naklonjena izboljšanju položaja delavcev v tem sektorju. Obljubljata pravičnejšo politiko, a brez soudeležbe in angažmaja prizadetih, bodo lahko ta prizadevanja ponovno izzvenela v prazno.Tina Podbevšek in Andraž Mali iz CEDRE, Katja Praznik iz Kulturne inšpekcije dela in Eva Matjaž iz kreativnega centera Poligon, so se medsebojno povezali in postavili strokovne in teoretske temelje, podprte s realnimi podatki s terena (Poligonovo pdf poročiloo stanju v sektorju je dostopno na tem naslovu), za bolj organiziran boj. Njihovo dela podpiramo tudi Kreativni razred & Skupina Skozi oči prekariata!
Sedaj je za uspeh njihovih prizadevanj nujno, da se jim pridružiš tudi ti tako, da
1. napišeš predloge in
2. se odzoveš njihovemu vabilu na sestanek!
1. PISANJE PREDLOGOV
Poligonovo četrto merjenje položaja delavcev v našem sektorju kaže, da že vsak drugi živi v revščini!
1. Vsak drugi delavec
razmišlja o odhodu, skoraj desetina jih je sektor že zapustila.
2. Več kot polovica
ustvarjalcev, v primeru, da bi se jim pokvaril najpomembnejši delovni
pripomoček, nima denarja, da bi si ga lahko takoj nadomestili.
3. Vsak drugi delavec ima
neto plačo do 1000 evrov.
4. Štirje od desetih
delavcev za zadnje sodelovanje z javnim kulturnim zavodom plačila niso prejeli
oziroma so ga ocenili kot (zelo) slabo. (Celotno Poligonovo poročilo v pdf)
Se
prepoznaš v teh številkah?
Ali
želiš aktivno prispevati k izboljšanju svojih delovnih pogojev?
Če bi lahko jutri spremenil_a tri stvari, povezane s svojimi delovnimi razmerami,
katere bi bile?
Kje
vidiš možnost za izboljšave?
Pošlji nam svoje odgovore
oz. predloge
Piši nam na: kulturna.inspekcija@gmail.com in pridi na sestanek!
Kulturna inšpekcija tudi na FB:
https://facebook.com/events/s/i-srecanje-delavcev-kulturno-u/976168326378214/

I. sestanek delavcev kulturno-ustvarjalnega sektorja
v četrtek, 9. junija ob
16.00h
v veliki sejni sobi
Doma sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani
(velika sejna soba, 6. nadstropje).
Sestanek je primarno namenjem vsem delavcem, ki delajo v neodvisnem oz. zasebnem delu sektorja ne glede na tip poslovnega subjekta (se pravi ne glede na to ali si samozposleni_a v kulturi s pokritimi prispevki ali brez pokritih prispevkov, samostojni_a podjetnik_ca, delavec_ka preko pogodb, študent_ka, delavec_ka na črno, zaposlen_a v svojem svojem zavodu, društvu, zadrugi ali d.o.o.) Skupaj s CEDRO, ki je pomagala učinkovito sindikat v LIDL-u, in Kulturno inšpekcijo dela vabimo vse samostojne delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju (in ne samo samozaposlene v kulturi) Veselimo se srečanja in možnosti organizirane kolektivne borbe za boljše delovne pogoje in pravično/pošteno plačilo kulturno-kreativnih delavk in delavcev!
Tina Podbevšek in Andraž Mali, CEDRA Katja Praznik, Kulturna inšpekcija dela Eva Matjaž, Poligon kreativni center
SEZNANI SE Z NOVO RAZISKAVO
Drage delavke, dragi delavci!
Pošiljamo IV.
poročilo o stanju v sektorju, ker ste sodelovali v zadnjem ali v enem (ali več)
preteklih merjenjih.
Nova
ministrica je izsledke naše raziskave v torek že navajala ob predstavitvi svoje
kandidature. Vaši glasovi so slišani!
Ta naša pošta
ni zgolj namenjen pošiljanju poročila (pdf poročilo je dostopno
na tem naslovu), ampak je tudi vabilo za
nadaljno organizacijo delavcev v sektorju.
Skupaj s
CEDRO, ki je pomagala organizirati sindikat v LIDL-u, in Kulturno inšpekcijo
dela vabimo vse samostojne delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju (in ne samo
samozaposlene v kulturi), da se srečamo na I.
sestanku delavcev kulturno-ustvarjalnega sektorja 9. junija ob 16ih na
Dalmatinovi 4.
Več
informacij o dogodku najdete na tej povezavi.
Za prijavo na
dogodek nam odgovorite na ta mail in odgovorite na vprašanje:
Če bi lahko danes spremenil_a tri stvari, povezane s svojimi delovnimi
razmerami, katere bi bile?
Kje vidiš možnost za izboljšave?
Lep pozdrav
in vse dobro!
Eva Matjaž
in raziskovalna ekipa Poligon kreativnega centra
Najnovejša raziskava kreativnega centra POLIGON je odstrla zaveso in razkrila sramotne razmere, v katerih živi in ustvarja najbolj ustvarjalni del slovenske družbe! Tu:
https://www.poligon.si/raziskava-slovenski-kulturno-kreativni-delavec-v-casu-covid-19-pomlad2022/






















