USTANOVLJEN NEFORMALNI ODBOR DELAVCEV NA KULTURNO USTVARJALNEM PODROČJU

SINDIKAT BO!

Včeraj, 21. junija, 2022 smo bili priča zgodovinskemu trenutku. Naša prizadevanja za povečanje pogajalske moči in vpliva na družbena dogajanja se bodo nadgradila v novo, bolj organizirno obliko. Ustanovili smo NEFORMALNI ODBOR DELAVCEV v kulturno ustvarjalnem sektorju.

Na sestanku na Dalmatinovi 4 smo vsi prisotni: Eva Matjaž, Sanela Jahić, Alenka Sottler, Jaka Babnik, Ištvan Huzjan Išt, Miha Blažič N'toko, Katja Praznik, Andraž Mali, Tina Podbevšek in drugi (še dopišem) ustanovili neformalni odbor DELAVCEV na kulturno ustvarjalnem področju za bodočo ustanovitev sindikata delavcev na kulturno ustvarjalnem področju. Pri tem pa bomo tokrat imeli tudi strokovno podporo. Sindikat nam bo pomagala formalizirati skupina mladih, združena v CENTER ZA DRUŽBENO RAZISKOVANJE (CEDRA), ki je že prej izjemno uspešno pomagala do sindikalnega organiziranja delavk na področju trgovine in še kje.

CEDRA je neodvisen raziskovalni kolektiv, ki deluje na področju raziskovanja, izobraževanja in aktivnega sodelovanja v razvoju ter napredovanju sindikalnega in delavskega gibanja. V tem okviru opravljamo raziskovalno-teoretsko in organizacijsko-aktivistično delo z delavci, delovnimi kolektivi in zainteresiranimi sindikati. Spodbujamo prakse in vsebine, ki bodo prispevale k prenovi sindikalnega/delavskega gibanja in okrepitvi zaposlenih pri obrambi obstoječih in pridobivanju novih delavskih in socialnih pravic. Več o cedri na https://www.cedra.si/kdo-smo

Če je bilo že na sestanku živahno, pa smo debato še nadgradili na vrtu Angleškega puba, kjer se je naše druženje nadaljevalo do večernih ur. In tukaj naslednjič želimo, da ste zraven tudi vi in nam pomagate krčiti pot na tem neobljudenem neoliberalnem terenu.

Zato en, dva tri, vsi se že sedaj lahko prijavite za naš sindikat. Dokler se ne vzpostavi nek formalni obrazec nam sporočite svojo željo za vpis v bodoči sindikat kar na: kreativni.razred@gmail.com

Dobrodošli v našem  bodočem sindikatu tako samozaposleni kot tudi vsi naši progresivni podporniki!

                                                                                                                                       Alenka Sottler 

Drage delavke in delavci,

pred začetkom poletja smo vam poslali našo četrto študijo o pogojih dela in življenja v našem sektorju, ker ste v enem ali več merjenjih sodelovali tudi vi. Vsaka naslednja analiza je pokazala, da se pogoji za številne delavce slabšajo in da je potrebno začeti v našem sektorju misliti in zahtevati nujne spremembe .
Čez poletje zato nismo počivali, ampak smo različni posamezniki, ustvarjalni delavci, pričeli z ustanavljanjem sindikata kulturno-ustvarjalnih delavcev. Ta mail je povabilo, da se nam pridružite.
Zopet smo zasnovali anketo, ki je drugačna od teh, ki smo vam jih pošiljali do sedaj.
Anketa ni anonimna in je narejena tako, da vas popelje čez temeljne vrednote našega bodočega sindikata in spoznate načrt prvih akcij za izboljševanje naših delovnih pogojev ter podate tudi svoja videnja sektorskih problemov.
Čisto na koncu ankete vas vprašamo, če se nam želite pridružiti.
Lepo vas vabimo, da rešite anketo -->

www.1ka.si/a/40f698d8

V mesecu septembru načrtujemo tudi regijske obiske.

Za vse, ki ste se nam že pridružili, se vam zahvaljujemo za številčno podporo opravičujemo za ponovno cukanje za rokav.
30 let je res skrajni čas, da se neodvisni kulturno-ustvarjalni delavci končno sindikalno organiziramo!
Želim vam lep uspešen začetek septembra in upam, da se srečamo na ustanovnem kongresu 1. oktobra,
 

Eva Matjaž

OF ZA KULTURNI SEKTOR: VABILO NA NOV SESTANEK IN POROČILO O PRVEM

OF ZA KULTURNI SEKTOR:  

VABILO NA NOV SESTANEK IN POROČILO O PRVEM SESTANKU

Zdravo!

Hvala vsem, ki ste prišli na naše I. srečanje in na njem tvorno sodelovali.
Hvala tudi tistim, ki se srečanja sicer niste mogli udeležiti, ste pa zainteresirani za nadaljnje povezovanje s ciljem kolektivnega organiziranja za boljše delovne pogoje.
To je povzetek I. srečanja in 

vabilo na naslednje srečanje v TOREK, 21. junija ob 16:00 in najava vsebine,
poziv za širjenje povabila zainteresiranim kulturnim delavcem v nejavnem sektorju,
obvestilo o sestanku na Ministrstvu za kulturo.

Prosimo, da ga preberete v celoti.
Potrudili smo se biti jasni in jedrnati.

Se vidimo v torek, 21. 6., ob 16:00 na Dalmatinovi 4, v sejni sobi Doma sindikatov v 6. nadstropju (ista lokacija kot zadnjič)

.

Tina Podbevšek, Andraž Mali, Taj Zavodnik (CEDRA)
Katja Praznik (Kulturna inšpekcija dela)
Eva Matjaž (Poligon kreativni center)

OSMI DAN:

GOSTJA V STUDIU MINISTRICA ASJA VREČKO

https://365.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan/174879491

Pred drugim  sestankom dodajam še nekaj  povezav na  pretekle prispevke spletnega medija POD ČRTO za branje posvečeno statusu kulturnikov in kulturnic pri nas:

"Kulturni in umetniški sektor sta v zadnjih 2 letih večkrat opozorila na slab položaj kulturnih ustvajalcev in ustvarjalk, nedavna raziskava Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 (IV. del, pomlad 2022) pa je pokazala, da je bilo spomladi 2022 stanje v sektorju slabše, kot je bilo leto pred tem.
Več kot polovica delavcev trenutno nima dovolj dela za preživetje, epidemijo revnih delavcev pa zakriva podpora bližnjih.
Revščino med samozaposlenimi v kulturi smo leta 2018 preiskali tudi na Pod črto in ugotovili, da kar četrtina samozaposlenih v kulturi, katerim država krije prispevke za socialno varstvo, prejema mesečni dohodek, ki je pod pragom revščine.
Zakaj je tako, smo analizirali v članku Samozaposleni v kulturi: četrtina z dohodkom pod pragom revščine.
Vlogo samozaposlenih v kulturi v naši državi in ugotovitve o njihovih dohodkih smo v širši kontekst postavili v mnenjskem tekstu Samozaposleni v kulturi: med neobstoječim trgom in ministrstvom za kulturo.
Ob tem pa smo pripravili še dva intervjuja. S kulturnim ekonomistom Andrejem Srakarjem smo se pogovarjali o slovenskem kulturnem trgu in financiranju kulture pri nas. Z direktorjem Kino Šiška Simonom Kardunom, ki velja za enega izmed arhitektov slovenske kulturne politike po osamosvojitvi, pa smo se pogovarjali o vlogi samozaposlenih v kulturi v naši državi."

1. Povzetek I. srečanja

Bilo nas je 30, delali smo od 16:15 do 19:00.
Andraž Mali, Tina Podbevšek in Taj Zavodnik so predstavili, kako njihova organizacija CEDRA podpira snovanje sindikatov na najrazličnejših poljih.
Katja Praznik (Kulturna inšpekcija dela) je predstavila nekaj načinov kolektivnega organiziranja kulturnih delavcev za doseganje višjega plačila za delo po svetu (povezave na predstavljene iniciative smo dodali v priponko).
V petih skupinah smo v drugi polovici srečanja identificirali ključne probleme (v priponki!), ki jih je treba na polju našega sektorja začeti nemudoma reševati. Povzetek predlaganih možnih rešitev je združen na sliki v priponki. Z evalvacijo rešitev za probleme bomo nadaljevali na II. srečanju.
Na koncu srečanja smo se zbrani strinjali, da je za boljše delovne pogoje, kolektivno organiziranje kulturnih delavcev v nejavnem delu sektorja, nujno potrebno in da si želimo nadaljnjih korakov v smeri sindikalnega organiziranja.

—————————————————————————————————————————————————————
2. Vabilo na II. srečanje in najava vsebine
Vsi vabljeni v torek, 21. 6., ob 16:00 v Dom sindikatov, sejna soba 6. nadstropje (Dalmatinova 4) na II. srečanje.
To srečanje bo prav tako trajalo od 16:00 do 19:00.
Vsebina srečanja bo:
I. del: na podlagi ključnih problemov in rešitev, ki ste jih izpostavili zadnjič, bomo izvedli skupno evalvacijo - določitev ene ali prvih dveh najsmiselnejših vsebinskih aktivnosti / akcij s pomočjo skupinske analize struktur moči.
II. del: pričetek organiziranja naše (ne)formalne sindikalne strukture (vzpostavitev odbora, vizije, plana dela za naprej) in seznanitev/raba orodji za organiziranje.
Zaključek: določitev nadaljnjih korakov, medsebojna koordinacija in časovnica do jeseni.

—————————————————————————————————————————————————————

3. Poziv za širjenje povabila
Več kot dobrodošlo je, da na sestanek povabite / pripeljite prijatelje - kolege, ki delajo v nejavnem delu kulturno-ustvarjalnega sektorja ne glede na status (ne le tiste, ki so samozaposleni v kulturi, temveč vse možne poklice in profile delavcev v nejavnem delu kulturno-ustvarjalnega sektorja) in razmišljajo / se želijo aktivirati v smeri kolektivnega organiziranja za boljše delovne pogoje in vzpostavljanja sindikalne strukture.
Tisti, ki ne morejo priti na srečanje, bi pa radi bili obveščeni, naj nam pošljejo email.

————————————————————————————————————————————————————

4. Obvestilo o sestanku na Ministrstvo za kulturo
Na I. srečanje je za kratek čas prišla ministrica in nas s svojim obiskom vse presenetila. Ta teden smo Tina, Andraž, Katja in Eva dobili mail s povabilom na spoznavni sestanek v ponedeljek 20.6. na MK.
Sestanka se bomo udeležili in poročali o njegovem poteku na našem naslednjem srečanju. Posebej poudarjamo, da se tega informativnega sestanka NE udeležujemo kot kakršnikoli zastopniki našega neformalnega sindikata v nastajanju (kar bomo jasno povedali tudi na MK) – za to nimamo dodeljenih/izvoljenih pristojnosti.

—————————————————————————————————————————————————————

Povezave na primere iniciativ organiziranja kulturnih delavcev, ki jih je predstavila Katja na prvem srečanju:

www.artandmuseumtransparency.org

www.carfac.ca

https://wageforwork.com/home#top

https://kunstenaarshonorarium.nl

https://www.juistisjuist.be/en

Sinteza ključnih problemov, ki ste jih izpostavili na I. srečanju:

Eva Matjaž

Poligon, Program Director & Co-founder

Balkonska fotka iz zaključka I. srečanja.

 

 

 

 

OF ZA KULTURNO USTVARJALNI SEKTOR; UDELEŽBA NA SESTANKU OBVEZNA!

Raziskava Poligona je razkrila sramotne razmere v kulturno ustvarjalnem sektorju in globoko nerazumevanje bistva ustvarjalnega dela! Celotnemu sektorju pa manjka tudi refleksija lastnega položaja v družbi, da bi se lahko izognili napakam iz preteklosti. Če kdaj, je zdaj dober trenutek, da se izbori pravičnejši socialni položaj in boljše delovne razmere za delavce v kulturno ustvarjalcem sektorju. Vlada začenja na novo in kar na obeh, za ustvarjalce tako pomembnih ministrstvih, to je kulturnem in ministrstvu za delo in socialo, sta leva ministrica in minister izjemno naklonjena izboljšanju položaja delavcev v tem sektorju. Obljubljata pravičnejšo politiko, a brez soudeležbe in angažmaja prizadetih, bodo lahko ta prizadevanja ponovno izzvenela v prazno.Tina Podbevšek in Andraž Mali iz CEDRE, Katja Praznik iz Kulturne inšpekcije dela in Eva Matjaž iz kreativnega centera Poligon, so se medsebojno povezali in postavili strokovne in teoretske temelje, podprte s realnimi podatki s terena (Poligonovo pdf poročiloo stanju v sektorju je dostopno na tem naslovu), za bolj organiziran boj. Njihovo dela podpiramo tudi Kreativni razred & Skupina Skozi oči prekariata!

Sedaj je za uspeh njihovih prizadevanj nujno, da se jim pridružiš tudi ti tako, da
1. napišeš predloge in
2. se odzoveš njihovemu vabilu na sestanek!

1. PISANJE PREDLOGOV

Poligonovo četrto merjenje položaja delavcev v našem sektorju kaže, da že vsak drugi živi v revščini!

1. Vsak drugi delavec razmišlja o odhodu, skoraj desetina jih je sektor že zapustila.

2. Več kot polovica ustvarjalcev, v primeru, da bi se jim pokvaril najpomembnejši delovni pripomoček, nima denarja, da bi si ga lahko takoj nadomestili.

3. Vsak drugi delavec ima neto plačo do 1000 evrov.

4. Štirje od desetih delavcev za zadnje sodelovanje z javnim kulturnim zavodom plačila niso prejeli oziroma so ga ocenili kot (zelo) slabo. (Celotno Poligonovo poročilo v pdf)

Se prepoznaš v teh številkah?

Ali želiš aktivno prispevati k izboljšanju svojih delovnih pogojev?

Če bi lahko jutri spremenil_a tri stvari, povezane s svojimi delovnimi razmerami,

 katere bi bile?

Kje vidiš možnost za izboljšave?

Pošlji nam svoje odgovore oz. predloge

Piši nam na:  kulturna.inspekcija@gmail.com in pridi na sestanek!

Kulturna inšpekcija tudi na FB: 

https://facebook.com/events/s/i-srecanje-delavcev-kulturno-u/976168326378214/

2. VABILO NA SESTANEK

I. sestanek delavcev kulturno-ustvarjalnega sektorja 

v četrtek, 9. junija ob 16.00h

v veliki sejni sobi Doma sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani

(velika sejna soba, 6. nadstropje). 

Sestanek je primarno namenjem vsem delavcem, ki delajo v neodvisnem oz. zasebnem delu sektorja ne glede na tip poslovnega subjekta (se pravi ne glede na to ali si samozposleni_a v kulturi s pokritimi prispevki ali brez pokritih prispevkov, samostojni_a podjetnik_ca, delavec_ka preko pogodb, študent_ka, delavec_ka na črno, zaposlen_a v svojem svojem zavodu, društvu, zadrugi ali d.o.o.) Skupaj s CEDRO, ki je pomagala učinkovito  sindikat v LIDL-u, in Kulturno inšpekcijo dela vabimo vse samostojne delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju (in ne samo samozaposlene v kulturi) Veselimo se srečanja in možnosti organizirane kolektivne borbe za boljše delovne pogoje in pravično/pošteno plačilo kulturno-kreativnih delavk in delavcev!

Tina Podbevšek in Andraž Mali, CEDRA Katja Praznik, Kulturna inšpekcija dela Eva Matjaž, Poligon kreativni center

                             

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

SEZNANI SE Z NOVO RAZISKAVO

Drage delavke, dragi delavci!

 

Pošiljamo IV. poročilo o stanju v sektorju, ker ste sodelovali v zadnjem ali v enem (ali več) preteklih merjenjih.

Nova ministrica je izsledke naše raziskave v torek že navajala ob predstavitvi svoje kandidature. Vaši glasovi so slišani!

 

Ta naša pošta ni zgolj namenjen pošiljanju poročila (pdf poročilo je dostopno na tem naslovu), ampak je tudi vabilo za nadaljno organizacijo delavcev v sektorju.

Skupaj s CEDRO, ki je pomagala organizirati sindikat v LIDL-u, in Kulturno inšpekcijo dela vabimo vse samostojne delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju (in ne samo samozaposlene v kulturi), da se srečamo na I. sestanku delavcev kulturno-ustvarjalnega sektorja 9. junija ob 16ih na Dalmatinovi 4.

 

Več informacij o dogodku najdete na tej povezavi.

 

Za prijavo na dogodek nam odgovorite na ta mail in odgovorite na vprašanje: 

Če bi lahko danes spremenil_a tri stvari, povezane s svojimi delovnimi razmerami, katere bi bile?

Kje vidiš možnost za izboljšave?

 

Lep pozdrav in vse dobro!

Eva Matjaž in raziskovalna ekipa Poligon kreativnega centra

Najnovejša raziskava kreativnega centra POLIGON je odstrla zaveso in razkrila sramotne razmere, v katerih živi in ustvarja najbolj ustvarjalni del slovenske družbe! Tu: 

https://www.poligon.si/raziskava-slovenski-kulturno-kreativni-delavec-v-casu-covid-19-pomlad2022/

NOVA VLADA, NOV PREDSEDNIK IN PROBLEM Z DOLGO BRADO

DR: VESNA VUK GODINA

Tokratna zamenjava oblasti je prav gotovo posebna v najmanj eni stvari. Zaradi problemov, ki jih je nakopičila odhajajoča Janševa vlada - in ki jih bo kopičila očitno do zadnjega izdiha
lastnega vladanja - so pričakovanja do nove Golobove vlade podobna koncu filma »Melanholija« - se pravi: izbris prejšnjega sveta. In začetek nečesa novega. Česar sicer v Melanholiji sicer ne poznamo, v Sloveniji pa se zdi precej znano.

Zahteve so neobičajno jasne in nepričakovano artikulirane. Vrnitev Studia City. Neodvisnost medijev. Rehabilitacija demokracije oziroma demokratičnih standardov, postopkov in praks v državi. Neodvisnost sodne veje oblasti. Neodvisnost policije. Itd. Skratka: najmanj vrnitev stanja, ki je bilo za slovensko družbo značilno za obdobje pred nastopom zadnje Janševe vlad(avin)e, če ne celo pomembno izboljšanje stanja. Na tako rekoč vseh področjih.

Pričakovanja so torej visoka. Celo ekstremna. Njihova realizacija pa pomeni rekonstrukcijo oziroma marsikje (šele) konstrukcijo demokratičnih in socialnih logik v družbi. Velike teme. Ključna vprašanja. Reklo bi se lahko veliki, odločilni, heroični čas. Za katerega je mogoče že vnaprej reči, da se bo zapisal v zgodovino Slovenije. Tako. Ali drugače.

V takšnih razmerah se pogosto z lahkoto pozabi na konkretna vprašanja. Na dejstvo, da bo morala nova vlada reševati poleg heroičnih tem tudi povsem vsakodnevna vprašanja. Na operativni ravni. S konkretnimi pragmatičnimi ukrepi. Oziroma da bo lahko heroična vprašanja pogosto reševala le na tej ravni. In s takšnimi ukrepi. Nič velikega in pretresljivega torej. Vrsta malih, konkretnih korakov.

Golob se tega dobro zaveda. Heroični duh časa ga ni odnesel. Čeprav ga je prevzel. In v resnici postavil na oblast. A je pri vsem tem ostal presenetljivo prizemljen. Poleg zahtev, ki naslavljajo velike teme današnje slovenske družbe, opozarja na najmanj dvoje. Prvič na to, da so rešitve lahko le postopne. Da torej zahtevajo čas, da ne smemo ničesar pričakovati od danes na jutri. In drugič, da se bo treba lotiti številnih majhnih in nespektakularnih problemov. Ne le zato, ker je treba rešiti tudi njih. Ampak ker je v številnih primerih mogoče velike probleme rešiti le s pomočjo ali skozi reševanje teh malih, nespektakularnih problemov.
Eden teh problemov je tudi problem prekarnosti. Problem, ki ni bil tema predvolilnih soočanj. Velikih trenj. Velikih obljub. Problem, za katerega se zdi, da zadeva le tiste brez rednih služb. Ki so v večini primerov mladi. Ljudje, ki jih vidimo na vsakem koraku. V vseh dejavnostih. Ljudje, katerih število se nevarno veča. Seveda zato, ker je prekarna zaposlitev za delodajalce bolj racionalna.

Povedano preprosto: jih stane manj kot redna zaposlitev. Zato prekarnost delodajalci podpirajo. Ne povedo, da je ta njihova podpora pogojena z dejstvom, da prekarnost omogoča večje izkoriščanje zaposlenih kot redna zaposlitev. Ampak govoričijo o večji fleksibilnosti. O tem, da si mladi sami želijo takšnih zaposlitev. Ipd.

Pri reševanju problemov, povezanih s prekarnostjo, ne gre le za to, da se značilnosti prekarnosti poimenujejo s pravimi imeni. Ampak tudi ali predvsem za to, da se dojame, da enega ključnih ciljev nove vlade – namreč ustvariti socialno državo in bolj socialno pravično družbo – ni mogoče realizirati, ne da bi se rešil problem prekarnosti. Kar v praksi pomeni: ne da bi se prekarnost odpravila. Razen v izjemnih primerih, kjer je neizogibna. Ne zaradi profitov delodajalcev. Ampak ker realizacija določenega dela nujno zahteva jasno urejene in strogo regulirane sekvence tovrstnega dela.

Zakaj realizacija osrednjega cilja Golobove vlade, ki je v Sloveniji ustvariti bolj pravično in socialno družbo od tiste, ki jo je udejanjil slovenski postsocialistični neo-kapitalizem, ni uresničljiva brez rešitve problema prekarnosti, je jasno.

Realizacija socialne države in kar se da pravične družbe namreč zahteva, da se v številnih situacijah zamenja temeljna logika reševanja problemov. Ta logika je v slovenskem postsocialističnem neo-kapitalizmu zdaj logika ekonomskega determinizma, ki se v praksi konkretizira kot nadrejenost ekonomske racionalnosti nad socialno racionalnostjo. Povedano drugače: če je treba izbirati med tem, kar je dobro za ekonomijo (kar nosi profit oziroma zaslužek) in tistim, kar je dobro za ljudi, je treba izbrati prvo. Tako delodajalci kot ekonomisti že trideset let razlagajo, zakaj je treba ravnati tako. In kaj vse se bo zgodilo, če ne bomo ravnali tako. Če bomo torej popustili socialnosti.

Na tem mestu se ne morem spuščati v razpravo o tem, kje vse so tovrstna utemeljevanja le prikrivanje najbolj nesocialnih oblik izkoriščanja zaposlenih. Kako in zakaj svetovni kapitalistični ustroj postavlja objektivne okvire realizaciji nadrejenosti socialne racionalnosti nad ekonomsko racionalnostjo. In kaj je mogoče v praksi vendarle storiti. Izpostaviti želim le eno ključno reč: da je namreč mogoče, če se hoče, v številnih primerih socialno logiko postaviti nad ekonomsko logiko tudi zato, ker je lahko takšno reševanje problemov ekonomsko smiselno. Ali vsaj hkrati ekonomsko in socialno smiselno.

Lep primer je bil Golobov projekt sončnih elektrarn na strehah slovenskih hiš pri Genu-I. Ta projekt uspešno združuje socialno racionalnost z ekonomsko racionalnostjo. Ter ekološko racionalnostjo. Želeti bi bilo, da Golob s tem projektom nadaljuje. Na ravni vlade. Morda v okviru politike zelenega prehoda. In podobnih politik, celo obvez, ki jih je Slovenija že sprejela. In katerih realizacija v številnih primerih ponuja možnost praktičnega dokazovanja, da je upoštevanje socialne in drugih racionalnosti mogoče tudi na ekonomsko učinkovit način. Te možnosti se Golob zaveda. In upati je, da jo bo v svoji vladi kar se da intenzivno izrabljal.

Tudi ko gre za prekarnost. Znani primeri - na primer japonski – so v praksi dokazali, zakaj je na primer trajna zaposlitev s številnimi socialnimi ugodnostmi za zaposlene ekonomsko smiselna. Nakanejeva s tem v zvezi pravi, da se je japonsko gospodarstvo že v času vojne ob pomanjkanju delovne sile naučilo, kako dragoceni so zaposleni in kako je treba za to, da jih zadržiš v podjetju, za zaposlene ustrezno skrbeti. Ta skrb ne pomeni plačevanja delavcev po najnižji možni mezdi. Ampak postavljanje socialne dobrobiti delavcev nad navidezne kratkoročne ekonomske interese. Pokazala je, kako se je Japonski tovrstna logika na dolgi rok obrestovala in kako je prav ta logika postala ne le ključni dejavnik ekonomske uspešnosti Japonske, ampak tudi ključna komparativna prednost Japonske pred Zahodom. Lojalnost in motiviranost zaposlenih za kvalitetno delo je namreč ključni dejavnik ne le gospodarskega razvoja, ampak tudi dodane vrednosti. To na nek način vedo tudi slovenski zaposleni. V reku »Delodajalec me ne more tako slabo plačati, kot lahko jaz slabo delam!« je namreč vsebovana natančno ta logika. Le v drugi različici.

Čeprav prekarnost ni bila velika tema predvolilnih soočanj, je Golob jasno nakazal svoje stališče, da je treba prekarnost odpraviti. Da razume, da je prekarnost kljub navideznim ekonomskim koristim dejansko ekonomski problem. Ki ga je treba z vrsto postopnih korakov rešiti. Pri reševanju problemov je napovedal sodelovanje s civilno družbo. Z državljani.

Pri reševanju problema prekarnosti to ne pomeni le sodelovanja s sindikati, ki imajo glede problema prekarnosti utemeljene zahteve in rešitve. Pomeni tudi vključitev tistega dela stroke, ki se v Sloveniji s problemom prekarnosti ukvarja. In pomeni vključitev tistih posameznikov in posameznic, ki so v zadnjih letih postali gonilna sila ne le razprav o prekarnosti, ampak tudi v zahtev po njeni odpravi. Med njimi je na prvem mestu Črt Poglajen. Ki ga sama vedno, kadar beseda nanese na problem prekarnosti v Sloveniji, imenujem kot človeka, brez katerega 'bi ne bilo nič'. Ker je cilj teh posameznikov in posameznic isti, kot je glede prekarnosti vizija Goloba – namreč, da jo je treba odpraviti -, so pričakovanja glede kooperacije vlade s tem delom stroke in civilne družbe velika.

Bomo videli, kako bo v praksi.

dr. Vesna Vuk Godina, profesorica na Filozofski fakulteti Univerza v Mariboru

*.* Original objavljen v častniku DELO, 17. 5. 2022 (https://www.delo.si/…/prekarnost-nima-kaj-iskati-v-novem-s…/)

SLOVENIJA, KULTURNI TIGER

ALI KAKO SMO POSTALI LOVCI NA DENAR

KOMENTAR OB ODDAJI PANOPTIKUM

Alenka Sottler

"Na področju kulture velja slovenski kulturni sektor za pravega tigra med državami EU in v širšem prostoru, tako, da se že dolgo uvršča med top najboljših deset držav." Mateja Lazar

Povezavo na to oddajo objavljam zato, ker zelo natančno razkriva globoko odvisnost kulture od EU centrov moči in njihove ideologije, razgradnjo obstoječe kulture, pa tudi od kod v kulturnem prostoru nekaterim akterjem nesorazmerna moč. Zelo natančno se je potrebno naravnati, zaslutiti smernice in ujeti rok, ki jih bodo uveljavljali EU razpisi, da na koncu pride do finančnega zadetka. 

Panoptikum - RTVSLO.si 

https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/panoptikum/131075338

NI VAŽNO KJE, KAKO IN OD KOD, SAMO DA DENAR PRIDE

Trg ne deluje več in večinoma ne prinaša dobičkov, le še izgubo. Ostali so le še lovci na denar; državni, evropski, izposojeni ali špekulativni, katerikoli, le da je DENAR! Google je začel prodajati računalniško opremo kar direktno državam, nedavno tudi bivši Slovenski vladi. Zakaj bi se mučil s prodajo svojih produktov preko fizičnih ali spletnih trgovin državljanom eden po eden, ko lahko z enkratnim poslom proda robo za celo državo. Edini garant, da bo plačilo poplačano je danes ta, da zanj garantira država! Ta se potem lažje zadolži v imenu svojih državljanov, saj ne more kar propasti? V kmetijstvo brez subvencij kmetje ne znajo več preživeti, več kot 50% njihovega dohodka predstavljajo subvencije in razpisi so bolj podobni lovskemu pogonu na plen kot strateškim naložbam.

Kulturni sektor pa namesto v kulturno delo, vlaga vse napore v novo spretnost, kako bolj natančno brati razpise EU birokratov in detektirati smernice in ujeti programska obdobja, da bi mu vsaj občasno uspelo zmagati na EU razpisih. Prešolanje traja dolgo. Razviti se mora posebne čute, občutljivost za razumevanje EU ideoloških ciljev, tako rekoč zastaviti novo poklicno usmeritev in izvežbati ekipe posebej za ta namen. Samo za uvajanje je potrebno več let. Šele, ko se opravi nekaj lekcij kot soudeleženec EU projektov se odpre možnost, za glavni zadetek Jack Pot -  biti izbran kot glavni nosilec mednarodnega projekta.

"Bi pa poudaril tudi to, da tudi lokalne politike morajo biti usklajene z EU politiko, kar je zelo pomembno. Ker tudi EU, kadar to ocenjuje, velikokrat vpraša, kako pa je to usklajeno z vašimi lokalnimi načrti, bodisi za Slovenijo, bodisi za širšo regijo. Kar pa je za Slovenijo pomembno, je da so ti poudarki, ki izhajajo iz EU razpisov pomembni in tisti, ki bi jih morali predhodno v resnici brati so zdaj tudi prihodnji ministri in sekretarji na Ministrstvu za kulturo, pa tudi morda še kje drugje. Ker če ne bomo mi tukaj dvignili svoje pripravljenosti, ne bomo niti konkurenčni v trenutnem ciklu, kaj šele mogoče v prihodnosti. In treba je biti tudi zelo pozoren in mislim, da ima tu Motovila izjemno pomembno funkcijo, da to delektira pravočasno, kam se obračajo te politike, da senzibilizira vse potencialne prijavitelje, hkrati pa čimbolj aktivno komunicira  z našimi lokalnimi in nacionalnimi politikami, zato, da se dvigne nivo pripravljenosti za to!" 

Uroš Weber

Kratkoročno izgleda sistem super, kaj pa dolgoročno? Sama opažam, da ljudje počutijo mučno, nekako v zadregi in se vse bolj izogibajo kulturnim dogodkom. Nobenega prvega navdušenja ni, nobene iskre, energije.

PRAZNINA PROJEKTOMANIJE

Je ta popolna odvisnost od EU razpisov tista naša kultura, ki bi jo želeli spoznati doma in širom po svetu? Je to kultura, če se moramo vsi od lokalne družbe do ministrstva spremeniti in senzibilizirati za EU ideološke smernice, da smo potem nagrajeni z denarjem? Preskočiti svoj naravni tok razumevanja in pozabiti na lastne zgodovinske izkušnje, da bi postali ustrezni razpisanim kriterijem EU in vnaprej detektirati politiko EU, kot jo razumejo vsako novo programsko obdobje njeni uradi? Vse to le zato, da da bomo potem morda finančno nagrajeni? Pri tem pa ti razpisi zahtevajo tudi nezanemarljiv, okrog 20% velik vložek lastnih sredstev. Paradoks je, da ta sredstva v skupni proračun vplačujejo državljani sami, ta pa se jim včasih celo vračajo. A le pod pogojem, da se dovolj dobro podredijo političnim smernicam EU.

Ljudem postajajo mnogi projekti vse bolj tuji. Smo v zadregi, ne razumemo točno, zakaj je kakšen projekt ta hip nujen in drugi ne, zakaj kak festival ja in zakaj drugi ne. Od kod nekomu vrhunski designi spletnih aplikacij in visokoprofesionalni PR, drugi pa komaj shaja. Kot da se ti dogodki ne dotaknejo naše realnosti. A tukaj priskoči na pomoč EU in odpre dodatne razpise, tokrat za VZGOJO OBČINSTVA! 

Kdor še ne razume, da je to kultura, ga je pa potrebno prevzgojiti. Danes poteka indoktrinacija preko kulture in manipuliranje z njo na način, da je kultura "ponucana" za ideološke cilje. Manipuliranje pa se je zajedlo v vse pore naše družbe in prekinilo iskren odnos med ustvarjalci in državljani. Prepad postaja vse bolj opazen.

 A tako stvari očitno vidim le sama, vsi drugi izgledajo navdušeni.

 Grrrrr... go tiger, go!

                                                                                                  

 Alenka Sottler

 

Panoptikum - RTVSLO.si 

https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/panoptikum/131075338

PROFESIONALCI ALI AMATERJI?

je dogodek, ki obravnava problem delitve.
Skupina KREATIVNI RAZRED je neformalna skupnost ustvarjalnih posameznikov, ki so za eno svojih prvih najpomembnejših nalog prepoznali gradnjo skupnosti od spodaj navzgor. Dne 28. maja 2022 smo v Lončarskem ateljeju SEM-a organizirali poseben dogodek, na katerem smo se lotili problema delitev v družbi. Dogodek PROFESIONALI ALI AMATERJI? obravnava delitve med ustvarjalci in opozarja na dejstvo, da moteče delitve med ustvarjalnimi posamezniki niso posledica konkurenčne narave ustvarjalnega dela, temveč so ekonomsko motivirane. Delitev na profesionalce in amaterje nastane, ker želi ena skupina ustvarjalcev pridobiti ekonomsko prednost pred drugo. Če to prednost odpravimo, delitev ni več potrebna in lahko svobodno povezujemo, ustvarjamo in prepletamo ustvarjalne ideje.
Za individualizirane ustvarjalce je skupnost izjemno pomembna, saj lahko le tako ojačajo glas, moč in vpliv v družbi za doseganje pozitivnih sprememb zase in za vse prikrajšane družbene skupine ter spodbudijo potrebne menjave in prilagoditve za ohranitev naravnega ravnovesja na Zemlji.

DAN  POTEM

Dobro jutro, 

drage kolegice in dragi kolegi! Tisti, ki so včeraj sodelovali v dogodku PROFESIONACI ALI AMATERJI? ali prišli na obisk v Lončarski atelje mislim, da smo lahko zelo srečni! Skupaj smo prišli že tako daleč, da smo bili sposobni organizirati precej zahteven dogodek s provokativnim sporočilom. Zahteval je kar nekaj angažmaja

nas vseh enaindvajsetih in če ne bi vsi, ki smo dvignili roko za udeležbo na
tem dogodku, delali in medsebojno sodelovali, tega ne bi mogli izpeljati. Z
včerajšnjim dogodkom smo dosegli precej naših ciljev. Utrdili smo drugačne
protokole delovanja od običajnih v naši družbi. Take,ki gredo bolj na roko
prekarnemu načinu življenja. Opravili smo prve korake pri povezovanju
različnih umetniških področij in pri združitvi amaterskih ustvarjalcev in
profesionalcev, začeli smo povezavo tudi s izjemnimi posamezniki, ki
delujejo na znanstvenoraziskovalnem področju. Saj je bilo kar pet
sodelujočih v postavitvi iz tega področja. V njihovi družbi smo takoj
postali močnejši in naš glas se krepi. Akcija s plakati se je lepo obnesla
in jo lahko v bolj dodelani obliki še kdaj uporabimo. Plakati pa bodo
služili lahko tudi, kadar bomo obiskali kak drug kraj in prestavili naše
ideje in zamisli. Eseje in drobce zapisov in celo manjši katalog, smo
povezali v zvezke in tako pokazali, da lahko delovni proces, ki ga je
kapitalizem povsem fragmentiral, spet povežemo v celoto in sami izdamo svoja
pisna dela in občutimo veselje ob končnem rezultatu. Predvsem pa smo se
osrečili kot ljudje, ki smo se slišali, družili, pogovorili in razumeli!
Lahko si samo čestitamo k tako uspelemu dogodku in malo sedimo na
lovorikah!
Za vse ostale, ki niste utegnili sodelovati ali priti pa upamo, da se nam
boste pridružili ob kaki drugi priložnosti in nam pomagali pri naporih, da
postavimo temelje za ljudi boljšo družbo tako doma, kot tudi v svetu.

 

                                                                                                      Hvala!

Short summery in ANG: 

 PROFESSIONALS OR AMATEURS?

is an event that addresses the problem of division.
The CREATIVE CLASS group is an informal community of creative individuals who have made building community from the bottom up one of their first priorities. On 28 May 2022, we organised a special event at the SEM Pottery Studio to address the problem of division in society. The event PROFESSIONALS OR AMATEURS? addressed the divisions between creatives and drew attention to the fact that the disturbing divisions between creative individuals are not due to the competitive nature of creative work, but are economically motivated. The division between professionals and amateurs arises because one group of creators wants to gain an economic advantage over the other. If this advantage is removed, the division is no longer necessary and we are free to connect, create and intertwine creative ideas.
For individualised creators, community is extremely important, as it is the only way to amplify their voice, power and influence in society to bring about positive change for themselves and for all disadvantaged groups in society, and to promote the necessary changes and adaptations to preserve the Earth's natural balance.

ODPRTA VRATA ATELJEJA KREATIVNEGA RAZREDA

PROFESIONALCI ALI AMATERJI?

DOGODEK  "PROFESIONALCI ALI AMATERJI?" V OKVIRU ODPRTIH VRAT ATELJEJA KREATIVNEGA RAZREDA BO 
V SOBOTO, 28. MAJA , 2022 od 14h do 20h
V LONČASKEM ATELJEJU SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA SEM (ob istoimenski kavarni) NA METELKOVI 2 V LJUBLJANI

Dragi kolegice in kolegi,

Kdo med vami bi bil rad le amaterski umetnik, znanstvenik, raziskovalec ali kake druge vrste delavec v znanosti in kulturi? Najbrž nihče. No, v resnici smo to že tako rekoč vsi, le da tega še nismo javno priznali.. Ko sem sama sebe pred leti nehala imenovati umetnica in se začela obnašati samo še kot navaden državljan, moram reči, da sem si oddahnila kot človek, ki sezuje pretesne čevlje.

V študiji »Slovenski kulturno ustvarjalni sektor v devetih slikah«, ki jo je l. 2021 izvedel Poligon, dela  kar več 50 % delavcev v kulturno ustvarjalnem sektorju na dveh ali celo treh področjih in dohodke iz donosnejšega področja preliva v ustvarjalno delo. Veliko je med nami takih, ki so se že na začetku sprijaznili z redno službo, če so jo le dobili in jih statistike sploh ne štejejo več za ustvarjalce, njihovo ustvarjalno ali raziskovalno delo pa je omejeno na vedno bolj pičel prosti čas.

Zato smo na nedavnem druženju Kreativnga razreda prisotni sklenili, da rečemo bobu bob in povemo resnico. Ta je, da v slovenskem kulturno ustvarjalnem sektorju, znanstveno raziskovalnem sektorju in še kje profesionalizem ni več mogoč, da smo v resnici danes vsi le še amaterji. To bomo javno demonstrirali na način, da se bomo kot amaterji prijavili na akcijo JSKD in ZKD »TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE« in priredili v Dan odprtega ateljeja Kreativnega razreda, ki naj bi potekal predvidoma v soboto 28. maja v Lončarskem ateljeju v SEM-u. ( https://tlk.jskd.si/vabilo-k-sodelovanju/)

Vabljeni tisti, ki vas ta ideja pokliče, da se kar najhitreje prijavite k sodelovanju tako, da napišete e-mail na kreativni.razred@gmail.com. Prijavljam se k »DNEVU ODPRTIH VRAT ATELJEJA KREATIVNEGA RAZREDA«, ime in priimek , področje amaterizma. Razmišljamo v smeri, da naj bi vsak udeleženec imel v Lončarskem ateljeju na voljo do en risalni list prostora, kjer bi lahko razstavil svoj izdelek: knjigo, članek, sliko, CD, pesem, študijo, fotografijo, esej, kip in podobno. Ob tem pa bi imeli pogovor na temo PROFESIONALCI ALI AMATERJI? Pri nas ni delodajalcev in izvajalcev, kajti pri prekarnih pod nami ni »sužnjev«, ki bi za nas realizirali zamisli, zato je minimalna participacija pri organizaciji pogoj za sodelovanje. Čimprej po zbranih prijavah, vas obvestimo, kdaj se dobimo v SEM-u na kavo, da pojasnimo, dorečemo koncept, si med seboj tovariško razdelimo naloge in se lepo imamo.

Kreativni razred podpira druženje najrazličnejših strok, zato so vabljeni kar najbolj različni ustvarjalni delavci, raziskovalci, znanstveniki, likovniki, novinarji, glasbeniki, oblikovalci, pisatelji, ilustratorji , modni oblikovalci , arhitekti, pesniki, režiserji in dopolnite sami, kdo manjka.

V imenu Kreativnega razreda

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Iskrene čestitke vsem za prihajajoči 1. MAJ, PRAZNIK DELA !

                                                            Matjaž Stopar; plakat ART IS WORK

TI MORAŠ BITI V POLOŽAJU, DA SI LAHKO PRIVOŠČIŠ AVTONOMIJO

* približno tako je o avtonomiji razmišljal S. Žižek  v Pritličju na pogovoru z Barbaro Rajgelj in Lukom Mesecem.

 

DRUŽENJE KREATIVNEGA RAZREDA & SKUPINE SKOZI OČI PREKARIATA

NA VČERAJŠNJEM DRUŽENJU

Mi v Skupini Skozi oči prekariata in pri Kreativnem razredu želimo moč denarja v večji meri nadomestiti z veliko večjo močjo skupnosti in osebnega druženja.

Kadarkoli si vzamemo čas za druženje in izstop iz kolesnic, smo vedno nagrajeni z obilo dobre volje, pametnih uvidov in lepih trenutkov.
Presenečenje druženja je bila tokratna tako rekoč mednarodna udeležba, katere piko na i je postavil prihod naše kolegice grafičarke Marjane Pahor, ki sicer živi in dela na Švedskem.

O čem je tekla beseda?

Ugotovili smo:

-da smo danes umetniki vsi le še amaterji

-da priznavamo vsem umetniške sposobnosti

- da je celo termin umetnika, kot ga danes razumemo, postavljamo pod vprašanje, ker ločuje med ljudmi. Kdo je, in kdo ni umetnik smo se spraševali in kdo si prisvaja moč, da o tem odloča?

- da pa smo gotovo delavci kot vsi ostali

-da aboriginali ne ločujejo med umetniško in umetnoobrtno ustvarjalnostjo, saj je za njih tudi pletenje košar umetnost.

- da je kapitalizem delovni proces razdelil na fragmente, a če posameznik opravi ves proces od načrtovanja do končne izdelave sam, tako ohranja razumevanje za celoto in zadovoljstvo nad rezultatom.

- da ni več potrebe , da se med seboj ločujemo akademski in amaterski, ker je resnica ta, da smo danes vsi amaterski.

Kot poledica te odločitve se bom vsi »akademski in amaterski« ustvarjalci v KREATIVNEM RAZREDU prijavili na prireditev JSK DNEVI ODPRTIH ATELJEJEV konec maja in takrat organizirali dan odprtih vrat Kreativnega razreda.
Sodelovanje na tem dogodku pogojujemo z participacijo pri njegovi pripravi. Kdor bi bil rad udeležen, naj se javi na

kreativni.razred@gmail.com

In še o mnogih zanimivih rečeh, ki se jih ne da na tem prostoru na kratko obnoviti. Na srečanjih Kreativnega razreda je debata vedno zanimiva, da jo je škoda zamuditi in tudi tokrat je bilo tako.

 

GOVOR DR. RENATE SALECL + VABILO  NA DRUŽENJE

Te dni se res veliko dogaja, zato združujem dve temi v enem postu. Naša kolegica slikarko Mojco Senegačnik, ki je ta čas aktivno pomaga GLASU LJUDSTVA IN ULIČNEMU FESTIVALU DEMOKRACIJE, nam je poslala povezavo z naslednjimi besedami: 

"Imam pa tudi jaz nekaj novega, zelo me je ganil tale govor Renate Salecl na zadnjem protestu". 

Mojca s kolegicami v Celju v akciji civilne iniciative GLAS LJUDSTVA glej: https://www.mladina.si/215279/janez-jansa-se-boji-visoke-udelezbe-na-volitvah

GOVOR 

DR. RENATA SALECL, NAGOVOR NA PETKOVEM PROTESTU 9. 4. 2022  |  POLITIKA

"V SLOVENIJI JE DEMOKRACIJA NA SMRTNI POSTELJI

Čez dva tedna imamo ne le pravico, ampak tudi odgovornost, da gremo na volitve. Dragi prijatelji, drage prijateljice, dragi vsi, ki vsak petek že dve dolgi leti prihajate na ulice, dragi vsi, ki ste vzdržali dve leti groženj, nelegalnih kazni, trolovskih in drugih napadov. Srčno upam, da tem mukam čez dva tedna prihaja konec. Zakaj smo danes spet tukaj? Zato, ker je v Sloveniji demokracija na smrtni postelji. Kaj je demokracija? Demokracija pomeni, da imamo pravico povedati svoje mnenje. Demokracija pomeni, da lahko gremo na ulice. Demokracija pomeni, da imamo kritične in svobodne medije. Demokracija pomeni, da nimamo korupcije. Toda ne pozabimo: demokracija je pravica in odgovornost. Čez dva tedna imamo ne le pravico, ampak tudi odgovornost, da gremo na volitve. In če želimo ohraniti demokracijo, moramo reči ne avtoritarizmu, ki se je zajedlo v vse pore naše družbe."  

Govor lahko do konca ga lahko preberete na naslednji povezavi:

https://www.mladina.si/iskanje/?q=Dr.+Renata+Salecl,+nagovor+na+petkovem+protestu 

 

VABILO Z VLAKOM V SEŽANO

V soboto 7. maja 

bodo volitve že za nami, Za delavce in prekarne delavce, agencijske delavce, umetnike in s.p. pa ne kaže, da bi se delovne razmere v kratkem izboljšale. Mi moramo za izboljšanje svojega položaja vztrajno graditi svojo moč naprej, ne glede na to, kdo nam vlada.
Navdih in motivacijo pa lahko poiščemo tudi pri skrajno poštenem in iskrenem Srečku Kosovelu, Družbena razmerja, kot jih je s osupljivo pronicljivostjo ubesedil ta mlad kraški fant nam pomagajo razumeti, kam moramo kreniti in kje je potrebno stvari postaviti nazaj na svoje mesto. Prvi pogoj za to pa je da skozi osebno druženje zgradimo skupnost in tako z vsakim korakom večamo in krepimo svojo pogajalsko moč in medsebojno povezanost.
Zato gremo gremo z vlakom v Sežano in po stezah enkratnega Srečka Kosovela. Pobudnica in organizatorka srečanja naša kolegica arhitektka Tina Ferfila je za nas pripravila naslednje vabilo in vpisni obrazec: 

VABILO NA VODENI LITERARNI SPEHOD V SOBOTO, 7. maja 2022 V SEŽANO!

Dragi prijatelji, člani Kreativnega razreda,

Večkrat smo se že pogovarjali o Kosovelovi aktualnosti v navezavi na prekariziranost delavnega prebivalstva. Kosovel bi bil eden izmed tistih, ki bi izvirnost prekarizacije razumel do skrajnosti. Tudi zato se nam zdi vredno, da se skupaj odpravimo na literarni sprehod. Vabljeni na vodeni literarni sprehod v Sežano s tematiko z naslovom V KORAK S KOSOVELOM. Cilj je, da se nas nabere vsaj skupina 11 ljudi. Svojo udeležbo potrdite preko obrazca na tej povezavi ZDAJ!

https://forms.gle/KFZAmLjBfSgjU5vNA

GREMO NA VOLITVE

Dragi vsi.

Kdaj ne pošiljamo samo slabih novic.
Kdaj pošljemo tudi kaj lepega. Tokrat boste med prvimi videli pesem Gremo na volitve: https://www.youtube.com/watch?v=7hhja3qziGE&ab_channel=Bajk%C5%A0trajk.
Danes imamo za vas samo eno prošnjo.
Poslišajte. Prepevajte. Delite v svet.

Gremo na volitve

Vaš,
Inštitut 8. marec

VLADAN JOLER

Kar naj bi bilo uporabnikom sodobnih platform skrito, razkrije Vladan Joler, akademik, raziskovalec in umetnik, čigar delo združuje preučevanje podatkov, protikartografijo, preiskovalno novinarstvo, pisanje, vizualizacijo podatkov, kritično oblikovanje in številne druge discipline. Raziskuje in vizualizira različne tehnične in družbene vidike algoritmične transparentnosti, eksploatacije digitalnega dela, nevidnih infrastruktur in številnih drugih sodobnih pojavov na preseku tehnologije in družbe.

Kar se je nekoč  v Silicijevi dolini ekstrahiralo iz kremenove rude , se danes ekstarhira iz vseh podrorčij človekovega bivanja in čustvovanja. Za lastnike so platforme pašniki in ljudje črede krav molznic iz katerih se molze kapital. Na kak način in kako pa nam s svojimi vizualnimi alegorijami pokaže Vladan Joler, ki trenutno razstavlja v Aksiomi!  Več na: 

https://aksioma.org/sl/new.extractivism.exhibition

Priporočam

https://labs.rs/en/the-human-fabric-of-the-facebook-pyramid/

KOPIRAJ IN PRILEPI ŠE NASLEDNJE POVEZAVE:

ANATOMIJA SISTEMA 
http://www.anatomyof.ai/img/ai-anatomy-map.pdf

FACEBOOK ALGORYTHMIC FACTORY:
https://labs.rs/en/facebook-algorithmic-factory-immaterial-labour-and-data-harvesting/

DELO NA ZAHTEVO

Odličen pogovor ob projekciji filma THE GIG IS UP v kinu DVOR po premieri filma Delo na zahtevo (The Gig Is Up; Shannon Walsh, 2021) oktobra 2021. O platformni ekonomiji razpravljajo Lenart Kučić, Dejan Jefimov iz Sindikata taksistov, Tea Jarc, predsednic Sindikata Mladi plus, in Majo Breznik, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

SINDIKATI BI MORALI DELOVATI SOLIDARNO

 

Paul Cubert, Rudarji 

Mnogi prekarni državljani se, kakor rudar Asmir Bečarević, sprašujemo, kam je izginila solidarnost med sindikati. Na lastni koži čutimo, kako posamezen sindikat s pozicije večje moči izbori pravice za svoje panožne varovance, pri tem pa s predlaganimi rešitvami potisne delavce nižje na socialni lestvici v negotovih in podplačanih razmerjih v še večjo stisko. Tako solistično ravnanje sindikatov podpira neoliberalno politiko in je po našem mnenju sporno in škodljivo. Ruši solidarnost, enotnost, ravnotežje in pripadnost delavski skupnosti. Kreativni razred  izraža solidarnost s rudarji in Sindikatom delavcev v rudarstvu in energetiki  Slovenije in se pridružuje stališčem rudarja in sindikalista Asmira Bečarevića, ki jih je v intervjuju z njim ubesedila Kristina Božič 

Intervju z Asmirom Bečarevićem, ki je izšel v reviji MEŠANCU preberite tu:

https://mesanec.si/30-let-intervju-s-sindikalistom-in-rudarjem-preobrat-bo-ko-bomo-drug-drugega-podpirali/

"Ko sem raziskoval, kako je urejeno drugje, sem spoznal, da je problem, da so se sindikati v Sloveniji začeli drobiti po poklicih in panogah. Morda je to največja težava – da ne znamo biti solidarni. To zahteva enotnost, tudi ko so ogrožene pravice zgolj ene skupine delavcev. Na drugi strani vidimo delodajalske organizacije, ki delujejo usklajeno. Delavska razdrobljenost je v njihovem interesu. Večkrat sem opozoril kolege, da bi sindikati morali delovati bolj solidarno, da bi si morali izmenjevati tako dobre kot slabe izkušnje. Tega ni. V delodajalskih organizacijah to teče odlično. In ti problemi so se pokazali tudi na pogajanjih za kolektivno pogodbo dejavnosti in za podjetniško kolektivno pogodbo – ko se sindikalisti pogovarjamo, vidimo, da so si metode delodajalcev podobne. Zastavijo si cilj. Ugotovijo, da ga ne morejo uresničiti. In potem pripravijo strategijo, kako bodo do cilja vseeno prišli. Gredo v kampanje, da se spremeni sodno prakso, zakonodajo. Nasproti jim stojijo sindikalne organizacije, ki so razdrobljene in vsaka vleče v svojo stran, medtem ko našteva, za katere skupine delavcev se bori. Vsak grebe zase, namesto da bi se poenotili in se dogovorili o skupnih prioritetah in ciljih. V preteklosti so sindikati pogosteje stopili skupaj. Enoten nastop delodajalcem seveda ni všeč. Vsaka drobitev jim koristi – že zgolj na javni in zasebni sektor. Če si delavec, si delavec. Ni pomembno, kje delaš. A danes imamo splošno kolektivno pogodbo za javni sektor, za zasebni sektor pa je nimamo. Sindikalne centrale bi se morale vprašati, zakaj ne. To je njihova naloga. Morala bi biti pogoj in minimum za vse ostale kolektivne pogodbe dejavnosti, v katerih se lahko nato uredijo specifike poklicev. Sedaj pa smo razdrobljeni in delodajalske organizacije to s pridom izkoriščajo."

Rudar in sindikalist Asmir Bećarević

https://mesanec.si/30-let-intervju-s-sindikalistom-in-rudarjem-preobrat-bo-ko-bomo-drug-drugega-podpirali/

STOP THE WAR IN UKRAINE

 

Stop the War in Ukraine

By DiEM25 Coordinating Collective | 24/02/2022

Democracy DiEM25 Eu NATO Politics Putin

Stop Putin’s invasion. Stop NATO escalation. Peace via a people’s diplomacy!

The 24th of February will be remembered as a dark day for Europe: Russia has attacked Ukraine. The geopolitical games between Putin and NATO have led to war, and Europe’s peoples are the great losers, as the EU has, once again, proven itself powerless and irrelevant.

Today’s top priority must be to stop the war, to return Russian troops to base and to start a real peace process. The immediate cessation of hostilities and a permanent peace must be the objective. Unfortunately, the rulers in Moscow, Washington and in the EU, who either caused the tensions or did nothing to stop their escalation, have shown themselves incapable of initiating a viable peace process.

DiEM25 is calling upon progressives in Europe, Russia, the United States, and across the whole world to energise a new internationalist peace movement with the sole objective of disarming the global military-industrial complex and working through a people’s diplomacy – one that has humanity’s interests at heart – toward internationalist solidarity, cooperation and peace.

Wars sacrifice common people for the benefit of those in power and the profits of the 1%. To stop them and prevent them, we need real democracy.

ČE SE STRINJAŠ, PODPIŠI DIEM ZAHTEVO PO KONČANJU VOJNE TU:

https://diem25.org/stop-the-war-ukraine/