ZA NOVO EVROPO: PROTI STRAHU, ZA VIZIJO

ALENKA SOTTLER / SEMENA STRAHU , ilustracija na temo eseja Edmunda Burka "A Philosophical Enquiry into the Origin of Our Ideas of the Sublime and Beautiful"

Alenka Sottler, junij 2025

Že pred časom sem zapisala, da se zavzemam za Novo Evropo. Verjamem, da je nujno začeti resno razpravo o njeni prihodnosti. Če tega ne storimo, se bomo kot družba zapletali v vse bolj patološke procese. Trenutna politična elita ne ponuja rešitev, temveč vlada s strahom ali se zateka k zgodovinskim vzorcem, kot je krepitev orožarske industrije in spodbujanje vojn — kar je Evropo že v preteklosti pripeljalo do katastrofe. Ustvarjanje vizije je že dolgo zapostavljena tema v javni razpravi, zasenčena s prevladujočim strahom in odzivi nanj. 

Strašenje državljanov je prisotno povsod — v politiki, medijih, zdravstvu, pri podnebnih spremembah — in nas sili k odločitvam, ki izhajajo iz strahu. Takšne odločitve pa niso nikoli dobre in lahko ogrozijo naš obstoj. Zato se moramo vprašati: od kod prihaja ta strah, kaj ga je sprožilo in zakaj se širi med ljudi? Katere vrednote smo kot Evropa opustili, da bi ohranili občutek varnosti? Zakaj smo zaradi strahu obstali in opustili dejavnosti, ki edine lahko strah premagajo? Zakaj smo se odpovedali svojemu glasu, kredibilnosti, ambicioznosti, ustvarjalnosti in sposobnosti iskrenega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev,  ob spoštovanju sogovornika?                                                                                           Dokler ne povrnemo vsega, čemur smo se odpovedali, nas bosta strah in razdvojenost še naprej razjedala. Vsakič, ko bo Slovenija — in Evropa — kljub strahu rekla "ne", ko bo izrazila, kar resnično misli, tudi če ji svetovalci svetujejo drugače, bo strah izgubljal svojo moč.

Redki medijski avtorji si upajo zapustiti območje strahu in se podati v ustvarjalno razmišljanje o prihodnosti. Zato posebej izpostavljam kolumno Gorana Vojnovića, ki po mojem mnenju predstavlja prvi enostaven in izvedljiv načrt za oblikovanje vizije nove Evrope. Sama se temu predlogu pridružujem in vas vabim, da se mu pridružite tudi vi.

                                                                                                                      Alenka Sottler

https://www.dnevnik.si/objektiv/nova-evropa-2763276/

(izrezek z delom kolumne Gorana Vojnovića NOVA EVROPA, ki jo lahko preberete v celoti v Dnevnikovem Objektivu iz 30. oktobra 2025)

AMERIŠKO GIBANJE NO KINGS'

V tem prispevku sem zbrala nekaj informacij o rastočem množičnem ameriškem gibanju No King's.  

"Milijoni Američanov so se zbrali na ulicah v največjem zgodovinskem protestu v ZDA proti vladavini Donalda Trumpa. Vsedržavno gibanje No Kings pomeni prelomnico za ameriško demokracijo, saj državljani zavračajo avtoritarni nadzor in zahtevajo odgovornost oblasti. Profesor John Mearsheimer analizira strukturni propad prisilne politike in pojasnjuje, zakaj legitimnost, ne pa strah, ohranja resnično oblast. To nujno poročilo raziskuje, kako sedem milijonov mirnih protestnikov na novo opredeljuje meje oblasti v Združenih državah in kaj to pomeni za prihodnost demokracije." 

Odlično predavanje na YouTube z naslovom  Amerika se upira — milijoni ljudi v zgodovinskem protestu zavračajo Trumpovo vladavino! Žal je bilo predavnje umaknjeno, njegova različica pa j na voljo trenutno tu:                                       

Opis gibanja

Gibanje No Kings (v slovenščini: Brez kraljev) je nastalo kot množični protestni odziv proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in njegovim politikam, ki jih mnogi označujejo za avtoritarne. Gre za državljansko gibanje, ki poudarja, da ZDA nimajo kraljev – torej da predsednik ne sme imeti absolutne oblasti. Njihovo geslo je: 

                                      "No Thrones. No Crowns. No Kings." 

– kar simbolizira zavračanje avtoritarizma. Protesti so bili nenasilni, a izjemno množični – več kot 7 milijonov ljudi se je udeležilo več kot 2700 dogodkov po vseh 50 zveznih državah ZDA.18. oktober 2025: vrhunec protestov, ki so potekali v mestih kot so New York, San Francisco, Washington, Chicago in New Orleans. Protesti so bili organizirani tudi mednarodno, z dogodki v več svetovnih mestih. Med govorniki je bil tudi senator Bernie Sanders, ki je nastopil v Washingtonu.

Gibanje združuje več kot 300 organizacij, med njimi: ACLU (Ameriška zveza za državljanske svoboščine),  Democratic Socialists of America, MoveOn, Indivisible, Party for Socialism and Liberation. Namen in sporočilo gibanja je braniti demokracijo pred koncentracijo oblasti. Pozvati državljane k budnosti, enotnosti in aktivnemu udejstvovanju. Gibanje sporoča: "Moč pripada ljudem."  

Gibanje No Kings je že na začetku doživelo izjemno množično podporo. Od protestov 14. junija 2025, ko se je več kot 5 milijonov ljudi iz vseh 50 zveznih državah ZDA, pa tudi iz več mest po svetu, udeležilo protestov, gibanje vztrajno raste. Vrhunec je gibanje doseglo nedavno 18. oktobra 2025 , ko se je več kot 7 milijonov ljudi se je zbralo na več kot 2700 dogodkih. Protesti so potekali v mestih kot so New York, Washington, Chicago, Los Angeles, pa tudi v evropskih državah, kot sta Španija in Nemčija DW. To je bil eden največjih protestnih dogodkov v ameriški zgodovini. Gibanje se aktivno organizira prek spletnih platform in lokalnih skupin. Aktivnosti je zdaj, namesto množičnih zborovanj, preusmerilo  v digitalno mobilizacijo, lokalne akcije in politični pritisk. Udarna stran gibanja je: https://www.nokings.org/

Gibanje No Kings' je močno podprl s svojo glasbo Mr. Newberger, ameriški glasbenik in satirik, znan po svojih duhovitih politično obarvanih pesmih. Njegov slog je mešanica folk glasbe, countryja in humorja, pogosto z ostrimi besedili, ki kritizirajo politične figure in razkrivajo družbene nesmisle. Deluje predvsem na platformi YouTube, kjer pod imenom Mr. Newberger's AI Funnies objavlja glasbene videe. Njegov hip hop komad No Kings je dosegel na milijone poslušalcev in ga lahko poslušate tu:   

 https://youtu.be/kbjNyAyfVcU?si=aNsiR_Qu_H_xsW6_

Sama sem za ta hip hop komad napisala slovensko protestno besedilo za branje na shodih in morebitno uglasbitev. Če ga še niste slišali, ga lahko preberete tu: 

NE KRALJEV, NE PUDLJEV!

 

NE KRALJEV!

NE PUDLJEV!

NE IMPERIALISTOV,

NE ŠTRUDLOV!

 

HOTELI ZASLUŽITI STE ,

SE ŠE NAPREJ REDITI,

REŠITI SVOJE

PARAZITSKE RITI.

 

VSEENO VAM JE,

ČE DATE VSE POBITI,

LE DA RASTEJO,

ŠE NAPREJ PROFITI!

 

VOJNO HOČETE,

TO SE VAM ZDI ZABAVNO,

NAJ DRUGI ZA VAS UMIRAJO,

TO JE ENOSTAVNO.

 

NE KRALJEV!

NE PUDLJEV!

NE IMPERIALISTOV!

NE ŠTRUDLOV!

 

DOBIČKI OD OROŽJA,

ZA VAS SO RES VELIKI

 JA, RAZSTRELIMO VSE!

DAJMO VSE RAZBITI!

 

NATO Z MRTVAŠNICO

HOČE DNAR SLUŽITI,                         

IN S KOGITIVNIM BLATOM,

MOŽGNE ZASVOJITI

 

LJUDJE SO PROTI VOJNI,

PROSIJO ZA MIR,

BOŠ Z VLAKOM

ŠEL NA FRONTO,

PRID NA PRVI TIR!

 

NE KRALJEV,

NE PUDLOV,

NE IMPERIALISTOV,

NE ŠTRUDLOV!

 

V GAZI VSAK NOV DAN

POBIJATE OTROKE,

 KRIMINALCI STE,

 KRVAVE SO VAM ROKE.

 

V UKRAJINI JE

VEČ TISOČ ČRNIH VREČ,

SVOJCI JIM NE MOREJO

PRIŽGATI NITI SVEČ!

 

NE BOMO DOPUSTILI,

DA BOSTE NAS POBILI,

OBSODILI VAS BOMO

IN V JEČO ZKLENILI!

 

NA AFRIŠKI PLANTAŽI,

ČEZ DAN BOSTE GARALI

DA BOSTE TAM LJUDEM,

TUDI VI KAJ DALI.

 

NO KINGS!

NO POODLES!

NO ŠNICELS! 

NO ŠTRUDELS!

                                                                                   Alenka Sottler

 *pudlji predstavljajo servilni politični razred EU in SLO 

CUKRARNA Z GRENKIM PRIOKUSOM / KRALJ ULICE M

CUKRARNA Z GRENKIM PRIOKUSOM 

Tudi sama se, posebej zdaj, ko postaja vse hladneje, pogosto sprašujem, koliko ljudi brez domov bi lahko dobilo stanovanje v recimo eni od takih velikih obnovljenih stavb kot je Cukrarna?  Dom za brezdomne ljudi ali pogosto vsebinsko izpraznjene dvorane z umetnostjo, ujeto v primež razpadajočega neoliberalnega sistema? Kaj so sploh naše prioritete? Ali smo povsem izgubili občutek za pravo mero? Odgovore na ta in podobna vprašanja išče tudi Miloš Šonc v spodnjem zapisu.
                                                                                                                Alenka Sottler

KRALJ ULICE M
Telefonski klic z jecljajočim glasom in v zadregi ni kazal nič dobrega in žal tudi nič posebnega. Eden od kraljev ulice M. nujno rabi pomoč v večjem znesku. Zbral je le 15,00 Evrov. Seveda bi lahko spregledal vse skupaj in se izgovoril, a se mi ne zdi pošteno.
Ko vprašam za razlog pove, da je poskušal spati na železniški postaji v Ljubljani, a zaradi mraza ni mogel. Ogrela ga ni niti hoja.
Najemodajalec ga je vrgel ven, ker ni mogel poplačati najemnine 150,00 EUR. Čeprav je prosil za odlog, je bil zavrnjen, češ, da če nima denarja, pač tudi ni stanovanja. Ampak tako je prostor oz. sobica, v kateri se stiska šest revežev, begunci, brezdomci in še kdo, ostala brez M. 
V stiski se je pač obrnil za pomoč na koga, ki bi ga razumel. In jo je dobil. Tudi objem in stisk mrzle roke, a s toplimi očmi so povedali vse. Brez velikih besed. Le z začudenimi pogledi nekaterih mimoidočih pred Sparom. 
A vendar se mi porajajo nekatera vprašanja, na katera bi bilo dobro dobiti odgovore.
Res je M. kralj ulice. V svoji svobodi, poštenosti, čisto vestjo in delom v preteklosti ter tudi v svoji bedi. 
Kralj mesta Ljubljane je postal župan Zoran Jankovič. V vsej svoji veličini najlepšega mesta na svetu. Tudi bogatega, sijočega in razkošnega. Vseeno pa z grenkim priokusom, »lepo obnovljene Cukrarne« in še katere stavbe, od gradu do Roga, kjer so povsod včasih kraljevali ljudje z roba življenjskih stisk, danes pa se turistom kažejo v razkošni preobleki. Saj je to tudi prav in ni narobe. A vendar bi bilo tisočkrat bolj prav, če bi dostojno poskrbeli za ljudi, ki nimajo doma, ki so v človeških težavah, za katere sami niso krivi in odgovorni. In da bi imeli vsaj toplo sobo v mrzli noči. Kjerkoli in kadarkoli.
In potem bi seveda bilo zelo napačno, če bi omenil samo kralja glavnega slovenskega mesta, ne pa tudi kralja, ali zaradi mene cesarja slovenskega »cesarstva.« Če je to slučajno dr. Robert Golob, ali kdorkoli drug iz dinastije posvetnih oblastnikov, o cerkvenih velikaših rajši ne bom govoril, potem je vsekakor »krivica,« da se tudi njim ne posveti besedo ali dve. Brez pričakovanih izgovorov, da niso pristojni za nekaj, da ni denarja, itd. 
Razumem, da je »nujno potrebno« investirati v protidronsko oz. v celotno protizračno zaščito v Ukrajini in drugje, ter da zmanjkuje denarja, idej in pripravljenosti, da bi našli dostojno in primerno bivališče za najrevnejše. Če v celi Ljubljani ni možno zgraditi, ali kupiti, ali najeti, ali kakorkoli zagotoviti neko nujno bivališče za ljudi na robu družbe, potem mislim, da je asocialnost vseh vladajočih elit bolj realna, kot sem si zmotno mislil.
Pravzaprav me niti ne zanimajo izgovori, zakaj to ni bilo in ni mogoče realizirati. Zanima me, kdo bo M. dal prenočišče naslednji mesec?
Vem in verjamem, da so to »nepomembna vprašanja,« ob vsem milijonih in milijardah evrov, ki jih »prekladate« iz postavke na postavko oz. iz ene odločitve na drugo, tako na vladi, v poslušnem parlamentu ter še kje. 
Kot družba smo se zelo spremenili na slabše. Tako v medsebojnih odnosih, kot v solidarnosti, tovarištvu, (kako bogokletna beseda) pomoči in še čem. Res pa je, da se hvalimo z največjimi oz. najvišjimi številkami po različnih mednarodnih in domačih statističnih kriterijih BDP, razvoja in kaj jaz vem česa še.
Le kralj ulice M. nima nič od tega. Pa je svoje prispeval v izgradnji tega »skupnega kraljestva.« Morda pa bo nova železniška postaja v Ljubljani imela vsaj dostojen, topel in odprt prostor tudi za ljudi njegovega kova. 

Miloš Šonc

Grosuplje   
 

Četrtek,   16. 10. 2025  

FESTIVAL MIRU

PRIDRUŽI SE MIROVNI FRONTI TU: MIROVNA FRONTA

PRIDRUŽI SE  NE v mojem imenu! tu: NE v mojem imenu!

VEČ NA:

https://www.mirovni-institut.si/festival-miru/

Toliko s strani Mirovnega Inštituta, katerega iniciativi se pridružuje tudi GLAS LJUDSTVA in sporoča:

Drage soborke, dragi soborci za mir in demokracijo,

v času vse bolj poblaznelega oboroževanja in vojnega hujskanja je še toliko pomembneje, da se zavzemamo za mir. Da nismo tiho, ko nas prepričujejo, da je oboroževanje edina možnost. Da se oglasimo, ko si želijo orožarski dobičkarji razdeliti kar petino letnega proračuna naše države. Zato vas v soboto, 11. oktobra med 11.00 in 18.00 vabimo v Park Zvezda na FESTIVAL MIRU, ki bo prostor srečevanja, dialoga in ustvarjalnosti, kjer bomo skupaj razmišljali in delali za prihodnosti brez nasilja in orožja.

 Skozi raznolik in zanimiv program bomo spoznavali različne poglede, iskali različne rešitve in na ljudski skupščini oblikovali predloge in zahteva za politične stranke pred parlamentarnimi volitvami!

Da bomo zares slišani, potrebujemo vašo prisotnost in vaš glas!

DRONDELIRIUM TREMENS: EVROPA GRE V VOJNO!

Foto: https://old.delo.si/novice/slovenija/franco-juri-novi-direktor-pomorskega-muzeja-piran.html

Vse kaže, da nas evropska in Natova vladajoča kasta intenzivno pripravlja na vojno z Rusijo in da pri tem ustvarjanju paranoje pridno sodeluje tudi naša javna TV. Prosto po Trumpovem nasvetu Zelenskemu in Evropi, češ, da je ta pravi trenutek za poravnati račune z Moskvo, ker naj bi bila Rusija gospodarsko šibka, nekakšen "papirnati tiger oz. medved" in po navdušenju ukrajinskega predsednika brez volilnega mandata, generalni sekretar Nata  in predsednica Evropske komisije, prvi celo z alfa-mačo govorico telesa-mahanjem s pestmi, napovedujeta sestrelitev ruskih letal, ki bodo kršila zračni prostor katere od držav članic Nata. Razburjena danska premierka, ki sicer tvega, da bo v kratkem ostala brez Grenlandije, govori o pravem napadu dronov na Dansko, seveda, zagotovo ruskih. Medtem Zelenski za drone nad Ukrajino obtožuje tudi Madžarsko, italijanska obveščevalna služba pa - kot razkriva časnik Il Fatto quotidiano - ugotavlja, da tistih nekaj brezpilotnih letalnikov, ki je zašlo na Poljsko, je tja usmeril ukrajinski digitalni sistem, ki preusmerja in zmede gps koordinate dronov. Nato smo zvedeli, da streho poljske zgradbe je uničila poljska obrambna raketa. Sedaj pa drone vidijo že povsod, prav tako ruske Mig, ki kršijo zračni prostor Nata ali preletavajo nemške vojaške ladje. Sicer edini droni, ki so padli in povzročili škodo, so tisti izraelski na plovilih humanitarne flotilje, ki pluje proti Gazi. Naša nepogrešljiva eksperta Klemen Grošelj in Dobran Božič ponavljata na Odmevih Natovo mantro o ruskem testiranju in provociranju, Evropa in Nato sta že na okopih, Evropska komisija pa je že zdavnaj Evropejcem predstavila in priporočila čudežno torbico za 72 urno preživetje v primeru vojne, nato pa sprejela 800 milijard evrov težak načrt oboroževanja, ki zahteva absolutno prepričevanje državljanov, da je ruski napad na Evropo za vogalom. Da bi bila mera polna so evropske članice Nata hkrati sprejeli zahtevo Trumpa po zvišanju obrambnega proračuna na 5% BDP oziroma 20% letnega državnega proračuna. Prav tako Trumpovo zahtevo po kupovanju ameriškega orožja, ki ga lahko nato šenkajo Ukrajini. Zelenski napoveduje napad na Kremelj in Ukrajina cilja z droni na jedrsko centralo v Kursku. Ker je javnost nekoliko skeptična, jo je bilo treba prestrašiti, prepričati in mobilizirati z nečem konkretnim; kaj boljšega od domnevno številnih ruskih brezpilotnih letalnikov, ki brenčijo že po vseh nebesih? Italijanski general je začudeno pripomnil; naša draga letala letijo in zapravijo vsakič ogromno denarja za vojskovanje z nizkocenovnimi droni.
Pa nekaj res ne štima pri tej razlagi; ali je Rusija res zainteresirana za neposredni spopad in vojno z Natom, ko njena armada še v Ukrajini napreduje komaj za nekaj centimetrov na dan in je po mnenju Trumpa le papirnati medved? Kaja Kallas, znana po skromnem talentu za refleksijo, je navdušeno pozdravila  nedavni preobrat ameriškega predsednika, ki je Zelenskega spodbudil k nadaljevanju vojne vse do osvoboditve vseh okupiranih ozemelj, torej tudi Krima. Seveda z naprednim ameriškim orožjem, ki ga bo kupila Evropa. Izrazila je navdušenje nad ponovno vzpostavljeno enotnost zahoda pod Trumpovi mareli. Dulcis in fundo: nas imajo za norca? Manipulacija je tako slabo izvedena, da smrdi vse do Antarktike. Je pa nevarna, ker ustvarja nervozo, strah in domnevo, da Rusija ne bi na sestrelitev njenih letal odgovorila z eskalacijo, temveč bi se ustrašila, ker se menda boji Amerike. Ruttejeva, Kallasova in Von der Leyenova Evropa verjame, da bi ji Trump takoj priskočil na pomoč. Res?

FRANCO JURI

Besedilo je bilo deljeno tudi na FB

p.s.

Za dodatne informacijo priporočam poslušanje pogovora z upokojenim ameriškim ambasadorjem Chasom Freemanom z naslovom KOALICIJA ZABLODELIH

VELJA JIM PRISLUHNITI

SILVIA FEDERICI: O VOJNI IN SOCIALNI REPRODUKCIJI

JOTI BRAR: JE BILA RUSKA INTERVENCIJA REVOLUCIONARNO DEJANJE?

DR.JONAS TÖGEL, RAZISKOVALEC S PODROČJA PROPAGANDE 

MIR SMO MI

 

Pismo javnosti ob mednarodnem dnevu miru: Mir smo mi

»Za mir se boriš – ne z orožjem, temveč z nepodkupljivostjo, vztrajnostjo, solidarnostjo in ljubeznijo.«  (Milica, Srbija, Pisma o vojnah in miru)    Na Mirovnem inštitutu smo letos v okviru akcije Živeti mir zbrali pisma 24 ljudi, ki so doživeli vojno. Prihajajo iz Palestine, Ukrajine, Ruande, Bosne in Hercegovine, Sirije, Sudana, Afganistana, Konga, Jemna in drugih držav. Avtorice in avtorji v svojih zapisih pripovedujejo o bolečih izgubah, ki jih je prineslo nasilje, in ob tem poudarjajo neprecenljivo vrednost miru. Ob 21. septembru, mednarodnem dnevu miru, povzemamo njihove misli, saj najbolje vedo, kako je živeti v vojni in kako se gradi mir.    Mir se ne zgodi sam od sebe. Zahteva trdo delo, prizadevanje za spravo in pravičnost ter dialog, ki vključuje vse glasove.  Ljubezen in sočutje sta temelj. Empatija in skrb za druge ustvarjata vezi, ki gradijo skupnosti.  Solidarnost povezuje. Mir je kolektiven proces, ki raste iz pravičnosti, medsebojne podpore in odpora proti vsakršnemu zatiranju.  Enakost prinaša varnost. Kjer imajo ženske in manjšine enake pravice ter soustvarjajo odločitve, se razvija resničen mir.  Znanje daje moč. Dostopno izobraževanje, spodbujanje nenasilja in spoštovanje različnosti zagotavljajo enake možnosti in temelje za sožitje.  Mirovništvo je pot v prihodnost. Kultura miru in nenasilja vodi v varnejši in pravičnejši svet.  Dialog gradi mostove. Premaguje predsodke, nacionalizme in zaprtost ter nas povezuje.   Nihče od avtoric in avtorjev ni zapisal, da mir zagotavljajo oboroževanje, nove tovarne orožja ali reklamiranje vojske v šolah. Nasprotno – njihova pričevanja jasno kažejo, da moč družbe ne merimo po orožju, temveč po sposobnosti graditi in ohranjati mir, po gospodarstvu, političnem ugledu, kulturi, umetnosti, pravičnosti in družbeni povezanosti.   Zato recimo ne oboroževanju in vojnam kot načinu reševanja političnih sporov. Recimo ne vsakršnemu nasilju. Zahtevajmo politiko, ki daje prednost diplomaciji, sodelovanju, razoroževanju in mirovnim rešitvam. Zahtevajmo, da se Slovenija in Evropska unija v besedah in dejanjih ravnata po načelih mirovništva.    Mir smo mi.    Hvaležni smo avtoricam in avtorjem pisem: Aber, Javanu, Juriju, Arleni, Abu Amri, Armandu, Divine, Anastasiji, Ayen, Mori, Jackie, Paymanu, Pacifique, Evi, Wafi, Emini, Nino, Lauri, Irene, Boru, Ebadu, Samar, Bave in Milici.    Mirovni inštitut  Pismo je bilo objavljeno na spletni strani Mirovnega inštituta na: https://www.mirovni-institut.si/pismo-javnosti-ob-mednarodnem-dnevu-miru-mir-smo-mi/

ARTWASHING

Festival Grounded 2025

https://grounded.si/

Artwashing je strateška uporaba umetnosti in kulture s strani vplivnih akterjev, kot so države, korporacije ali druge institucije, za čiščenje njihove javne podobe, odvračanje pozornosti od kršitev človekovih pravic ali legitimiranje neetičnega in nezakonitega ravnanja in dejanj. V zadnjem času je subtilno pokroviteljstvo prešlo k očitnemu piarju, s katerim korporacije kupujejo vidnost v progresivnih ali „underground“ kulturnih prostorih. Korporativne naložbe in sponzorstva se vse pogosteje uporabljajo za prikrivanje sodelovanja v vojnih zločinih, okupaciji ali uničevanju okolja. To ni le pranje podobe, temveč nadzor nad narativom, ki je še posebej učinkovit v kombinaciji z liberalnim, „apolitičnim“ znamčenjem kulturnih dogodkov, zlasti glasbenih festivalov. Kulturne platforme postajajo nosilci artwashinga, ki skrivajo uničujoče realnosti za polikano, živahno fasado ustvarjalnosti in zabave. S prevzemanjem festivalov, lastništvom založb, pridobivanjem platform za pretakanje glasbe korporacije, vpletene v prodajo orožja ali izkoriščanje fosilnih goriv, uporabljajo kulturo za čiščenje svoje javne podobe in izogibanje nadzoru. Ta dinamika sproža kritična vprašanja o etiki potrošnje in podpore v glasbeni industriji ter nas sili, da ponovno razmislimo, kako lahko uživanje v kulturi (ne)namerno ohranja sisteme nasilja in izkoriščanja. lede na to, da so skoraj vse večje glasbene platforme in festivali neposredno ali posredno povezani z industrijo, ki oborožuje Izrael ali pridobiva dobiček iz fosilnih goriv, kako lahko aktivisti in občinstvo rešijo težko dilemo, koga bojkotirati in, kar je še pomembneje, koga podpreti?

Panel bo sestavljen iz dveh ločenih pogovorov. V prvem bo Sabine Salame govorila o odporu, o razmerjih moči in o kolonialni dediščini v elektronski glasbi, o načinih odpora proti korporativnemu kolesju, ki določa njen ustroj, o pomenu kulture za oblikovanje medijskih narativov in razmejitvi odgovornosti za odločitve med umetnikom in njegovimi gospodarji. V drugem bo Stephiane Westbrook govorila o gibanju BDS, o njegovih metodologijah, strategijah in izbirah, pa tudi o širši umeščenosti BDS gibanja v prizadevanja za socialno pravičnost ter o transnacionalni solidarnosti med umetniki in občinstvom. Oba pogovora bo moderirala Nina Hudej, glasbena producentka in aktivistka.

Sodelujejo: Stephanie Westbrook, Sabine Salame, Nina Hudej

A NAM JE POVSEM ODPOVEDEL KOMPAS?

Tako imenovana Koalicija voljnih na čelu s Francijo, Nemčijo in Združenim Kraljestvom ter seveda z Natom in EU, se pripravlja na napotitev svojih vojska v Ukrajino, da bi ji zagotovili varnost ko bo, če bo enkrat z Rusijo sklenjen mir. Naj bi pripravljenost k sodelovanju izrazilo doslej 26 držav. Macron pričakuje še pozitivni odziv ZDA. Poročajo, naši, domači mediji, da bi naj v to privolil tudi  premier Golob, a da končne odločitve še ni. Seveda, saj mora sklep sprejeti vlada in ga nato potrditi še Državni zbor.

Moskva je že nekaj krat gospodom in damam, ki so si tovrstna varnostna jamstva za Ukrajini zamislili sporočila, da so zanjo nesprejemljiva, oziroma da napotitev tujih sil v državo, s katero se bojuje, ne pride v poštev. Odgovarja ji generalni sekretar Nata Mark Rutte, da o tem edina, ki ima pravico odločati je Ukrajina sama, kot suverena država, ki da na svojem ozemlju povabi lahko kogarkoli. Moj prvi odziv na to izjavo, ki sem ga postal na X-u je bil, če si Rutte misli, da ima prav, zakaj že danes ni Natovih sil v Ukrajini? Zelenski je vendarle več krat zaprosil za tovrstno pomoč potem ko je uvidel, da same dobave orožja njegovi vojski niso bile dovolj?

Toda, to kar snujejo te dni v evropskih prestolnicah prestopa akademsko razpravo o tem kdo ima in kdo nima pravice odločati o pogojih za dokončanje vojne v Ukrajini in o varnostnih jamstvih tako zanjo kot tudi za Rusijo. Ne pozabimo, da je bila prav zavrnitev s strani Zahoda Putinove zahteve po teh zagotovilih za Rusko federacijo med glavnimi sprožitelji vojne. To, kar beremo o namerah koalicije voljnih nas Evropejce že potiska v moro, ker njihova uresničitev pomeni korakanje v neposredni spopad z Rusijo, čemur smo se do sedaj izogibali. Te skrbi nič ne omilijo izjave Macrona, da sile ne bodo šle na samo fronto. Fronta v Ukrajini je povsod, g. Macron. Pa se sprašujem ali se snovalci te zamisli zavedajo kaj počno'? So pozabili da se agresija 24.2.2022 zgodila predvsem zato, ker je Ukrajina nameravala vstopili v Nato in Nato ji je odpiral vrata? So preslišali kaj je Putin jasno povedal tudi Trumpu, da bo možno skleniti mir, ko bodo odpravljeni osnovni razlogi teka konflikta? Če se je Rusija šla to krvavo avanturo, zanjo žrtvovala na stotine tisoče vojakov, poleg ugleda in marsičesa še, zato, da zveza Nato ne bi preko ukrajinskega članstva prispela do njenih jugozahodnih meja, po kateri logiki, naj bi v to sedaj privolila?... Trdim, da niti v zameno za formalno ozemeljsko koncesijo Krima in Donbasa. Pod temi pogoji, še zlasti, če bi jim pritrdil ameriški predsednik, ki pa je že pojasnil, da svojih vojakov ne bo napotil v Ukrajino, mirovnih pogovorov ne bo. Kri po tekla dalje, z ukrajinske-rusko pomešana tokrat tudi evropska. 

In berem še, da sta sodelovanju z živo silo tudi Italija in Poljska že rekli NE, da pa tu zraven Slovenije ni, oz. da bi naj Golob že bil načeloma ZA. Pisal sem mu, v vednost predsednici Republike, predsednici parlamenta, zunanji ministrici in ministru za obrambo, in ga pozval k temu, da kolegom v Bruslju in ostalih evropskih prestolnicah odpre oči na neuresničljivost njihovih želja in na to kar utegne zagotovo slediti, če bi nanje vseeno vztrajali. Predvsem pa ga s tem javnim zapisom še enkrat pozivam, da Slovenijo čimprej umakne iz te »koalicije norcev«, ki nam utegne zakuhati globalno vojno, ki ne bo le konvencionalna. Morda, če nas ne bo zraven, se nam posreči, da jo preživimo.

Edina možna rešitev za varnostna jamstva Ukrajini in Rusiji so Modre čelade z mandatom VS, iz članic OZN ki se pri ruskem-ukrajinskem spopadu niso postavile na nobeno stran. Dajmo se že enkrat s tem sprijazniti! Zahod pa naj zbere denar za obnovo Ukrajine. Evropa, to kar bi morala storiti, da bi do vojne ne prišlo ali da bi z njo čimprej končali, je že zdavnaj zamudila!

                                                                                                                                                 

              Aurelio Juri

            Koper, 5.9.2025

NE NATO!

 

Predlog o Referendumu o izstopu iz NATA ni bil še dobro izrečen, že se je na RTVSLO začela kampanja proti izstopu iz NATA. Da nam ne bi niti slučajno padlo na pamet, da gremo ven iz NATA. Različni analitiki, ki jih na RTVSLO kličejo pred občinstvo, pa se niti ne dotaknejo resničnih problemov, zakaj ne NATO! Razkorak med tem, kaj želijo in zahtevajo na ulicah Evropejci in kaj počno in načrtujejo elite, je vse večji. Azijski model, ki kombinira plansko vodenje in privatno pobudo je uspešnješi od neoliberalnega individualizma in pred našimi očmi se Ameriški imperij dobesedno sesipa v prah.

V danih razmerah se je pakta NATO polastila in si ga za svoje interese podredila liberalno imperialna elita, ki želi rešiti svoj ogrožen dominantni položaj v svetu.  Milijardne ukrepe sprejema ad hoc, preko noči, brez demokratične razprave in brez konsenza širše javnosti. S takim ravnanjem je zapravila ves  ugled Evrope in porušila vse demokratične standarde. Po drugi strani pa se ta ista elita brez hrbtenice v imenu Evropejcev plazi pred avtokratom Trumpom - zločincem, ki izganja tuje delavce, se brati z oligarhi in Netanyahujem, omogoča genocid, grozi Grenlandiji in Panami in brez povoda napade suvereno državo. Z našimi sredstvi za obrambo želi tako kupiti Trumpovo zavezništvo in si tako zagotoviti stalno financiranje in živo silo za nadaljevanje vojne v Ukrajini in vojaški spopad z Rusijo. Za kar nima  nobenega mandata s strani Evropskih državljanov, ki večinsko zahtevajo mir in ustavitev genocida v Gazi in vojne v Ukrajini. "Trumpov načrt pa je iz umirajoče Evrope prek prodaje plina in orožja izsesatu zadnje kaplje krvi." (Jože P. Damijan)

Zato je vsakršno financiranje NATA v danih razmerah, kot bi naši ljudje skupaj z ostalimi Evropejci financirali lastno pogubo.

Koliko pa je tem mrhovinarjem brez morale do ljudi, pa vidimo tako v Ukrajini kot v Gazi in še kje. Če bi izstopili iz NATA, bi gotovo morali v danih razmerah organizirati neke vrste samoobrambo, najbolje teritorialno obrambo, tudi zaradi grozečih podnebnih sprememb.
A na RTVSLO je bilo rečeno, da je organiziranje lastne obrambe najdražje. Pa je res tako? Gotovo je polkovnik Miloš Šonc najbolj kompetentna oseba, da nam odgovori na to vprašanje.

»Kar pa se tiče financ za obrambo oz iroma višine sredstev namenjenih za nujno obrambo, je najdražja oziroma najvišja vedno obramba, ki je sploh ni, ali pa tista, ki ti jo zagotavljajo drugi.« je povedal.

Tistim pa, ki še vedno gojijo iluzijo, da je EU hkrati tudi garancija za pravične meje. Mi smo že enkrat pričakovali, da bo EU podprla in zaščitila naše pravice pri postavljanju meje v Piranskem zalivu, a smo se grdo opekli in spoznali, da nas EU ni in nas ne bo ščitila.

Ob tem se sprašujem, kako je mogoče, da so na RTVSLO tako enotni pri zagovarjanju NATA in se sedaj celo sramujejo sprejetega Referenduma o višini sredstev za oboroževanje in napovedanega Referenduma o izstopu iz NATA, namesto da bi bili ponosni nanju.
Edini odgovor, ki se ponuja je ta, da se sami imajo za elito. Koliko v resnici pa to so, bodo spoznali žal šele tisti trenutek, ko bodo njihovi otroci vpoklicani na fronto.

                                                          

                                                                                                          Alenka Sottler

Kdo nas bo branil?

Moj oče se je leta 1941 ob okupaciji Slovenije oz. razpadu Kraljevine Jugoslavije opredelil za Osvobodilno fronto in partizanski boj ter svobodo. Tudi sam sem se v letih 1990 in 1991 odločil za drugačno domovino kot je bila v okviru tedanje SFRJ, ki je razpadala po nacionalnih, ekonomskih, finančnih, pravnih, vojaško obrambnih, kulturnih, zgodovinskih, športnih in sploh obče človeških šivih. Če bi oba tako preračunavala lastne koristi, nevarnosti in posledice za vse okoli sebe, kot to delajo danes nekateri politiki in njihovi vestni podporniki, potem se verjetno nikoli ne bi odločil za nekatera dejanja, ki so presegala ozek osebni interes.

To mi je prišlo na misel, ko spremljam vse silne razprave, ki pravzaprav to sploh niso. Gre za razne pomembneže od politike, do akademskih krogov in seveda novinarstva. Takšne »razprave« so bile po zadnjem glasovanju »nenačelne koalicije« v parlamentu glede referenduma o stroških Nata. Seveda je takoj, že po eni uri, sledila hitra »demokratična« »reakcija« užaljenega predsednika vlade dr. Roberta Goloba na spletu o »nasprotnem referendumu glede izstopa iz Nata.« Hkrati se je razvila živahna razprava vseh presenečenih natofilov. Bolj gre sicer za vseznalsko in vehementno vsiljevanje svojih stališč, kot za kakšno resno debato.

In večni ter neuničljivi Janez Janša je zopet v središču pozornosti. Ne samo v Državnem zboru, kjer s predstavniki SDS ne reče nič, ampak tudi z obiskom ustaškega pevca Thomsona v Zagrebu.

Postavlja pa se »bistveno« vprašanje. Ja, kdo nas bo pa branil, če nas napadejo »sovražni« Rusi, Kitajci, ali pa po novem – Islandija, Panama, tudi zavezniki in prijatelji Američani? Zaskrbljena predsednica države se še sprašuje, kaj si bodo pa mislili v tujini o nas? Sicer pa velja, da »ni nobene vojaške nevarnosti« za Slovenijo, kar sicer dobro vemo iz naše vojne zgodovine in ob vseh grobovih na naših tleh.

Seveda se v debati takoj javijo bivši premier dr. Miro Cerar, ki ima izkušnje s postavljanjem žice na južni meji ter »človekoljubno« azilno politiko, pa drug premier in obrambni minister Marjan Šarec, ki ima sicer drugačne gasilsko obrambne izkušnje ter v Bruslju zagovarja višanje vojaških stroškov. Tudi dežurna svetovalka in vneta zagovornica Nata dr. Jelena Juvan, ki verjetno ni videla puške, se pa seveda spozna na vsa dogajanja na številnih frontah ter zagovarja varnost miru s povečanjem števila orožja in denarja zanj, je seveda obvezna stalnica na TV. Nikakor ne sme izostati tudi dr. Vladimir Prebilič, ki vseznalsko poudarja »umirjanje žogice« ter treznost postopanja. Da ja ne bi ostali brez Nata.

Verjetno nas bodo »branili« močnejši sosedje. Recimo Italijani v trilateralni brigadi skupaj z Madžari. Morda do Rapalske meje ali pa Madžari na SV do Mure. Ali pa Hrvati, če pošljejo Thomsona in njegove privržence v črnih uniformah. No, morda tudi Avstrijci ali Nemci tja nekje do severnega dela Save. V himni Koroške imajo že »dobro« osnovo. Ti slednji seveda šele po ratifikaciji ADP s strani Rusije.

Skratka, živimo v »idealnem svetu in na nekonfliktnem mestu,« kjer so največja nevarnost begunci iz vojnih območij in lastna zadrtost ter podrepnost tujcem.

In ne morem pozabiti trenutka pred vstopom v vojaško organizacijo Nato, ko je nek visoko rangiran častnik Generalštaba SV v Perryjevi dvorani pred večjim številom navzočih vprašal tri tuje oficirje Nata, kdo nas bo branil v primeru napada in kako je z obrambnimi načrti.

V zadregi so se spogledovali, potem pa je eden od njih odgovoril, da je obramba države pač stvar in odgovornost vsake države posebej. 

Vsekakor odgovor ne samo za vojaške učbenike, tudi za kakšnega današnjega akademika in politika, ki slabo pozna zgodovino. Moram pa pošteno povedati, da me je bilo sram, ker je navedeni sploh postavil takšno vprašanje. No, pa tudi glede mnogih današnjih stališč in ravnanj me je sram.

Miloš Šonc

Grosuplje

Torek, 8. 7. 2025 ob 7.00 zv    

NATO da, NATO ne?!

Zgodovinski parlamentarni petek, 4. junija 2025. Nekoliko presenetljivo za vse politične akterje, to česar si največja parlamentarna stranka, Svoboda, ni želela - razpis posvetovalnega referenduma o višanju obrambnih izdatkov iz 2 na 3% BDPja do leta 2030, ki ga je bila predlagala Levica s podporo SDja - je bil izglasovan. Glasove je prispevala opozicijska SDS, da bi vnesla razdor v koaliciji ter posledično izsilila padec vlade in razpis predčasnih volitev. A slednje se ni zgodilo, vsaj še ne, je pa premier Golob vrnil nekako udarec z napovedjo referenduma tudi o samem članstvu v Nato. Jah, super kontra udarec, sem pomislil. Kar naenkrat priložnost h kateri pozivamo že vrsto let mirovniki, prepričani, da bi Slovenija živela bolje, varneje in ponosneje izven te druščine, kot nevtralna ali neuvrščena članica mednarodne skupnosti. In zamisli predsednika vlade ter Svobode sta seveda tako Levica kot SD veselo prikimali. Že takoj, po tem za fanse Nata posebej šokantnem dnevu, so se le ti oglasili, češ da se je šla politika neodgovornega početja. Med prvimi sam vodja SDS Janez Janša, ki se je čutil poklicanega ta del javnosti pomiriti s pojasnilom, da njegovi poslanke in poslanci niso bili nič hudega zagrešili ker je govora o le posvetovalnih in torej ne-zavezujočih referendumih, in da sploh za razveljavitev takega članstva je potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, ki je ni. Nič bat, ostali bomo v Natu – njegovo sporočilo – karkoli bodo rekli ljudje. In, žal, ima prav, a ne glede na to, bo zanimivo in poučno za vse, vedeti kaj si vendarle državljanke in državljani Republike Slovenije mislijo o tem članstvu, po 22 letih vstopa vanj, ob bistveno spremenjenih geopolitičnih in geostrateških okoliščinah. Finci in Švedi, so recimo lani opustili tradicionalno, dolgoletno nevtralnost in vstopili v to zvezo – efekt Rusija nad Ukrajino -, medtem ko o tem še ne razmišljajo Švicarji, Avstrijci in Irci, navkljub vsemu trudu, ki ga vlagajo vodilni Nata in EU ter najmočnejših članic, od Rutteja, do Leynove, od Merza do Kallasove, Macrona in Tuska, da bi Evropejke in Evropejce prepričali, da njihovi varnosti, njihovim vrednotam, demokraciji, življenjskemu slogu in prihodnosti, grozi Rusija in da je zato nujno da zavezništvo še okrepimo. Oglasila se je danes še predsednica Republike, Pirc Musarjeva, s pozivom vsem, da naj si »Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti, politika pa da se naj pogovori in naj ne bo pri tako pomembnih temah na različnih bregovih«. Komu leti očitek, gospa predsednica? Razumem da Levici in SDju, pa tudi SDSu, ker so izglasovali razpis referenduma. Sicer med resnejšimi odzivi tudi dr. Jelene Juvan, predstojnice katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, s trditvami, ki terjajo malce bolj prepričljivo pojasnjevanje. "Zdi se – tako Juvanova - kakor da bi se vrnili v leto 2003, ko smo imeli referendum za članstvo v Natu, ko se je veliko govorilo tudi o drugih alternativah, ampak nikoli ni bilo jasno predstavljeno, kaj te druge alternative sploh lahko prinašajo, kaj je v danih varnostnih razmerah na evropski celini globalno sploh alternativa Natu.« No, spoštovana gospa, bodimo odkriti. 2003 ste bila kot mlada raziskovalka pravkar sprejeta na FDV in ste verjetno pozabila, ali takrat niste bila dovolj pozorna, da so bile vse parlamentarne stranke, od Drnovškove liberalnodemokratske, preko Pahorjeve Združene liste socialnih demokratov, do Janševe SDS, da ne naštejem vseh, poenotene pri zagovarjanju enega samega, skupnega referenduma z dvema vprašanjema: »Ali smo za vstop v Evropsko unijo« ter ločeno, ali naj »si zagotovimo nacionalno varnost tudi znotraj zveze Nato«?!, ter enega samega DA obema povezavama. Ljudstvo je bilo že vnaprej skorajda prisiljeno v ta DA. Predsednik parlamenta Pahor, ki bi naj bil najbolj nevtralen, spoštljiv do slehernega mnenja, je pri iskanju najbolj primerne formulacije obeh referendumskih vprašanj izjavil: »Taka mora biti, da ne bo v nobenem primeru ogrožala našega vstopa v Nato in EU!« S tem hočem povedati, da prave razprave o tem ni bilo, o alternativah Natu se ni govorilo skoraj nič, razen posameznih medklicih bolj redkih dvomljivcih v ta korak. Sam sem znotraj Socialnih demokratov zastopal vstop v EU, ne pa v Natu in to argumentiral v enajstih alinejah. Ko bo priložnost jih bom citiral, pa naj si bralec ustvari vtis ali so danes enako ali še bolj aktualne. Spregovoril sem tudi o alternativah… v statusih Irske, Avstrije, Švice, Švedske in Finske. Tu mi bo Juvanova lahko takoj opomnila, da sta se celo Švedska in Finska, državi z dolgoletno nevtralnostjo, lani odločili stopiti v Nato. Res je. Rusofobija vodilnih evropskih elit je učinkovala. So pa ohranile nevtralnost Švica, Avstrija, Irska in Malta. In tu znova naletim na izjavo ge. Juvan, ki ne priča kaj veliko o njeni strokovnosti. »Resnično upam, da nekdo od teh, ki nasprotujejo članstvu in pozivajo k izstopu, ne mislijo, da bo potem tri odstotke ali pa pet odstotkov BDP-ja za obrambo dovolj. Ne bo, ampak bo vse skupaj še bistveno dražje,". A res? Pa nam pojasnite, prosim, kako to, da je Avstrija s svojim obrambnim budžetom trenutno pri niti 1% BDPja in ga namerava dvigniti na 1,5% do 2030, medtem ko je Švica še bolj skromna, trenutno pri 0,8% s ciljem do 2030 na 1,1%? Zaenkrat le tole. Ne dvomim, da bo še veliko priložnosti, da soočimo argumente.
Aurelio Juri
Koper, 5.7.2025