Sodoben kartografski prikaz koncepta Balkanske federacije, ki ponazarja, kako so si takratni načrti in meje zamišljali združitev držav (vključno z Bolgarijo kot eno izmed zveznih republik ter vključitvijo Albanije)
SLOVENIJA KOT ZAMAŠENA KANALIZACIJSKA CEV
»Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menjava, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!«
Slovenija namreč skorajda v vseh kategorijah odstopa od povprečja EU z najslabšimi rezultati. Nestrpnost, netolerantnost, nepripravljenost priskočiti na pomoč, zavist, maščevalnost, ponižnost, ubogljivost, podredljivost avtoriteti začinjeno s strupeno mešanico individualizma...Vse to se danes v Sloveniji kopiči kot odplake v zamašeni kanalizacijski cevi. Srečo Dragoš je skrajno zaskrbljen, da bo v Sloveniji t. i. požarni zid pred fašistoidnimi tendencami prešibak.
Izvrstni ameriški ekonomist Michael Hudson ocenjuje, da se bomo zaradi pomanjkanja nafte ob koncu leta vsi pogreznili v depresijo. Med drugim bodo zelo prizadeta ruralna območja, saj bodo kmetje zaradi manjka goriva opuščali obdelovanje zemlje, čemur bo sledilo pomanjkanje hrane in draginja.
Med najbolj prizadetimi državami zaradi nafte bodo sateliti ZDA, kot so Evropa, Južna Koreja in Japonska. Medtem ko bodo države, kot so Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika, Egipt in druge v združenju BRICS, to krizo lažje prebrodile, saj lahko računajo na medsebojno pomoč.
V Evropi je zato realno pričakovati še hujšo krepitev avtoritarnih in fašistoidnih tendenc, socialne konflikte in celo razpad unije. V takih razmerah so najbolj na udaru prav majhne države, ki so se do zdaj oklepale prava kot skoraj edine možnosti za zaščito svojega položaja. A v svetu namesto pravnih zakonov vse bolj vlada zakon moči. In brez pravne zaščite se tako Slovenija ponuja kot strateško pomembna tortica na krožniku. Prvi kos si je že odrezal Izrael. Kdo bo naslednji?
V takih razmerah je desna opcija ponudila sramoten izhod v povezovanju z Netanyahujevim genocidnim režimom in Trumpovo imperialno fašistoidno Ameriko ter tako rekoč ponovila poguben vzorec iz 2. svetovne vojne, ko je paktirala z nemškim fašizmom.
Kaj pa na levi strani?
Videti je, da se tam sile angažirajo za obrambo obstoječega, ki pa je lahko le kratkoročna, saj se svet naglo spreminja. Pomanjkanja idej in zamisli, ki bi odmašile kanalizacijsko cev in ljudi povezale za boljšo prihodnost, ni na spregled.
Slovensko utapljanje v depresiji vrednot pa ni prišlo samo od sebe, ampak ocenjujem, da je v direktni povezavi z brezperspektivno politiko.
Znašli smo se pred praznino. Umetniki dobro poznamo strah pred praznino, pred belim papirjem. Takorekoč iz nič, zgolj s slutnjo in pogumom, se je treba vreči v neznano in narediti prvo potezo, prvi korak. Treba je spoštovati vse svoje, četudi mimogrede izrečene ali zapisane zamisli in imeti pogum, da se jim da besedo in prostor. To je bistvo ustvarjalnosti tako posameznika kot celotne družbe. Samo ta nas reši pred razpadanjem.
BALKANSKA FEDERACIJA
Na seminarju o civilni družbi smo se poleg mene v neformalnem pogovoru o naši prihodnosti znašli še Sonja Lokar, Rastko Močnik in Miklavž Komelj. Rastko Močnik je omenil Balkansko federacijo. Miklavž Komelj je dejal, da je o njej pisal Srečko Kosovel in da obstaja celo njegova pesem, kjer Balkansko federacijo omeni v 2. verzu ene od dveh njegovih pesmi, ki se začenjata z verzom Ej, hej. O tej ideji smo povprašali tudi ostale takrat prisotne udeležence, ki so se pridružili tej zamisli. Vsem nam bi bilo žal za Evropsko unijo in storili bomo vse, da obstane, a v primeru, da zaradi razprtij in vojaških spopadov razpade, ne moremo ostati brez načrta. Slovenija mora imeti plan B.
Naslednji dan mi je Miklavž Komelj poslal nekaj povezav, ki dokazujejo, da je bila zamisel o Balkanski federaciji v preteklosti še kako živa. Potreben bo nekdo s širšim znanjem, da jih pregleda in poda nek povzetek.
Od tod naprej pa upam, da kanalizacijsko cev čim prej odmašimo in začrtamo pot v boljšo prihodnost tudi za Slovenijo.
ZGODOVINA IN IZVOR IDEJE O BALKANSKI FEDERACIJI
Ideja o Balkanski federacije nikakor ni nova. Balkanska federacija bila politični projekt o združitvi držav na Balkanskem polotoku v enotno zvezno socialistično republiko. Zamisel se je razvila iz levičarskih gibanj v 19. stoletju, najbližje uresničitvi pa je bila med letoma 1945 in 1948, preden je dokončno propadla zaradi spora med Titom in Stalinom.
- 19. stoletje: Ideja se je pojavila kot demokratična in socialistična alternativa širitvi posameznih nacionalnih držav. Glavna zagovornika sta bila Svetozar Marković v Srbiji in Hristo Botev v Bolgariji..O takratnem dogajanju objavljam povzetek znanstvenega članeka zgodovinarja Stefana Gužvice z naslovom:
Začetek povzetka
"Jugoslavija ili Balkanska federacija? Dileme Jugoslovenskih komunista u doba Oktobarske revolucije"
1. Zgodovinski kontekst in nastanek gibanja
Po padcu ruske monarhije v februarju 1917 in kasnejši Oktobrski revoluciji se je na območju nekdanjega Ruskega cesarstva našlo več sto tisoč vojnega ujetnika z območja Južnih Slovanov (po ocenah med 25.000 in 35.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev ter številni Bolgari).Mnogi med njimi so se pridružili Rdeči armadi ali pa se navdušili nad boljševizmom, ki je ponujal obljubo tako razredne osvoboditve kot narodne samoodločbe. V začetku leta 1918 so ustanovili Južnoslovensko komunistično grupo pri Ruski komunistični partiji (boljševikov) ter začeli izdajati svoj časopis Svetska revolucija (sprva Revolucija).
2. Ideološka zmeda in sprejemanje Leninovih idej
Članek izpostavlja, da novi jugoslovanski boljševiki ob prihodu v Rusijo niso takoj v celoti razumeli t. i. »znanstvenega socijalizma« ali Leninove teorije samoopredelitve:
- Eksentrične razlage: V prvem programskem besedilu časopisa Revolucija so pravo na samoopredelitev utemeljevali na kulturnih razlikah med narodi (npr. da so Romani umetniško usmerjeni, Germani znanstveno, Slovani pa dobrosrčni), kar je bilo zelo daleč od Leninove analize.
- Popravki in zorenje: Izkušenejši in ideološko bolj izobraženi člani (kot sta bila Vladimir Ćopić in Stjepan Kranjčević) so hitro posredovali. Pojasnili so razliko med buržoazno »demokratično republiko« in delavsko-kmečko republiko Sovjetov ter usmerili časopis v doslednejše internacionalistične vode.
3. Osrednja dilema: Jugoslavija ali Balkanska federacija?
Zaradi pričakovanja, da se bo svetovna revolucija iz Rusije hitro razširila po vsej Evropi, je vprašanje prihodnje politične ureditve Balkana postalo ključno. Med komunisti sta se oblikovali dve glavni struji:
- Projugoslovanska konceptualizacija:
- Zagovorniki: Predvsem mlajši radikalizirani borci in nekdanji ujetniki, ki so v združitvi Srbov, Hrvatov in Slovencev videli napreden, proticarski in mednarodni korak.
- Logika: Verjeli so, da združitev zatiranih narodov uničuje stari imperialni red Avstro-Ogrske in odpira prostor za razredni boj.
- Širši koncept Balkanske (in Balkansko-podunavske) federacije:
- Zagovorniki: Starejši predvojni socialdemokrati (npr. Jože Srebrnič, Vukašin Marković) in vidni balkanski boljševiki (kot Christian Rakovsky)
- Logika: Bodoča delavska država ne bi smela zajemati le Južnih Slovanov, temveč tudi Albance, Grke, Romune ter celo Ogrsko in Mađarsko. S tem bi se izognili nevarnostim nacionalizma in risanja togih meja na etnično izjemno pestrem območju.
Skeptiki (Leva komunistična struja): Posamezniki, kot je bil Lazar Vukićević, so opozarjali, da ima delavski razred "brezdomovinski" značaj in da je ustvarjanje Jugoslavije pod okriljem srbske monarhije in sil Antante navadna farsa, ki bo služila le domači buržoaziji.
Gužvica v članku zaključuje, da ta zgodnja, dolgo pozabljena debata v Moskvi iz leta 1918 razkriva izjemno gibčnost in ambicioznost takratne komunistične misli.Čeprav se je po ustanovitvi Kraljevine SHS vodstvo novonastale Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) za nekaj let priklonilo ideji "narodnega enotnosti" (da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod), so se prav vprašanja o nacionalnem samoodločanju in federaciji v 20. letih 20. stoletja vrnila v sam vrh komunističnih razprav ter kasneje ključno oblikovala antifašistični boj in ureditev druge (Titove) Jugoslavije.
*Stefan Gužvica je zgodovinar, ki se posveča politični in intelektualni zgodovini 20. stoletja. Njegovo raziskovalno področje vključuje zgodovino komunizma, Jugoslavije, Balkana in Sovjetske zvezEno njegovih najbolj prepoznavnih del je knjiga »Before Tito: The Communist Party of Yugoslavia during the Great Purge (1936–1940)« (izdana leta 2020), ki temelji na njegovem magistrskem delu. V njej obravnava dogajanje v Komunistični partiji Jugoslavije v času Stalinovih čistk ter obdobje pred vzponom Josipa Broza Tita na čelo partije
Konec povzetka
- Medvojno obdobje: Leta 1919 je bila ustanovljena Balkanska komunistička federacija. V Dunaju in Frankfurtu je izdajala revijo La fédération balkanique.
Naslovnico revije La fédération balkanique (Balkanska federacija) iz oktobra 1925 objavljene v članku: https://revolutionsnewsstand.com/2026/10/19/la-federation-balcanique-towards-balkan-unity-by-p-k-from-communist-international-vol-4-no-12-august-15-1927/
*La Fédération Balkanique (Balkanska federacija) je bila pomembna mednarodna politična revija, ki je izhajala med letoma 1924 in 1932 na Dunaju. Zavzemala se je za idejo Balkanske federacije — politično in gospodarsko povezavo balkanskih narodov ter za pravice narodnih manjšin in zatiranih ljudstev na Balkanu. Izdajala jo je Balkanska komunistična federacija (pod okriljem Kominterne). Urejali in pisali so jo politični emigranti z Balkana, predvsem iz Jugoslavije, Bolgarije, Grčije in Albanije Čeprav je bil osrednji jezik francoščina (da bi dosegli mednarodno diplomacijo in javnost), je vsebovala prispevke in strani v številnih balkanskih jezikih (srbščini/hrvaščini, bolgarščini, albanščini, grščini, romunščini in turščini).
- Po drugi svetovni vojni: Josip Broz Tito in Georgi Dimitrov sta začela resne pogovore o združitvi.
Zavezništvo in višek je ideja o Balkanski federaciji dosegla prav v Sloveniji. 1. avgusta l.1947 je bil v vili Bled sklenjen mednarodni politični sporazum Blejski sporazumi)med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in Ljudsko republiko Bolgarijo. Pomenil je prvi uradni in konkreten korak k ustvarjanju Balkanske federacije. Sporazum sta osebno podpisala jugoslovanski premier Josip Broz Tito in bolgarski premier Georgij Dimitrov, ki sta bilaglavna pobudnika uresničitve te dolgo želene levičarske ideje.
Vsebina sporazumaSporazum je predvideval tesno gospodarsko sodelovanje, odpravil vizume, vzpostavil carinsko unijo ter odprl pot do združitve Vardarjeve (jugoslovanske) in Pirinske (bolgarske) Makedonije. To naj bi bil prvi korak k dokončni vzpostavitvi skupne Balkanske federacije, ki bi ji se kasneje utegnili pridružiti še Albanija in morda Grčija.Nestrinjanje glede ureditve federacijeKljub navidezni enotnosti sta imela Tito in Dimitrov različne predstave o tem, kakšna naj bi bila ta federacija: Tito je želel, da se Bolgarija priključi obstoječi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji (FLRJ) kot sedma republika. S tem bi Beograd ostal glavno središče, Jugoslavija pa prevladujoča sila na Balkanu.Dimitrov se je bal jugoslovanske prevlade. Zavzemal se je za dvojno federacijo (enakopravno zvezo med Jugoslavijo na eni strani in Bolgarijo na drugi) ali širšo konfederacijo, ki bi vključevala tudi druge balkanske države.Vmešavanje Stalina in usodni prelom (1948)Bistveni razlog za propad ideje pa ni bila le razlika med Titom in Dimitrovom, temveč Josip Stalin in Sovjetska zveza. Stalin se je ustrašil, da bi samostojna in močna Balkanska federacija pod vodstvom Tita postala preveč neodvisna od Moskve. Še posebej ga je razjezilo, ko je Dimitrov v začetku leta 1948 javno govoril o možnosti širše podonavsko-balkanske zveze (ki bi vključevala celo Romunijo in Madžarsko) brez predhodnega posvetovanja z Moskvo.Februarja 1948 je Stalin je pozval delegate v Moskvo in ostro okregal Dimitrova. Zahteval je, da se federacija takoj ustvari vendar znotraj strogih sovjetskih okvirov, da bi prek Bolgarije nadzoroval Tita.Tito je sprevidel Stalinovo namero po podreditvi in zavrnil sovjetske diktate, kar je privedlo do zgodovinskega razkola med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo junija 1948. Dimitrov se podredi Moskvi: V konfliktu med Titom in Stalinom je bil Dimitrov prisiljen izbrati stran. Izbral je zvestobo Moskvi in se javno oddaljil od Tita.Po izključitvi Jugoslavije iz Informbiroja je Bolgarija razveljavila Blejski sporazum. Smrt Dimitrova leta 1949 in popolna izolacija Jugoslavije od preostalega vzhodnega bloka sta dokončno pokopali vse možnosti za nastanek Balkanske federacije.Tito in Dimitrov sta bila tista, ki sta idejo pripeljala najbližje uresničitvi v zgodovini (z Blejskim sporazumom), vendar so Titove ambicije po regionalni prevladi in predvsem Stalinov strah pred neodvisnim balkanskim blokom privedli do spopada z Moskvo, v katerem je ideja o Balkanski federaciji za vselej propadla.Pa res za vselej?*članek se lahko dopolnjuje.
