DELO NA PROSTEM TRGU ALI ZAKAJ PREKARIAT NI NOVODOBNA IZNAJDA

Bojan Maraž

Šempeter, 28. marec 2018

Alenka Sottler je ena tistih slovenskih prekarnih "delavcev", ilustratorjev, ki prav gotovo ve, kaj pomeni odnos naročnika do izvajalca oz delodajalca do delojemalca.

Kakšno je ljubezensko razmerje med partnerjema?

Sam živim taisto življenje se bolj radikalno širom po svetu. Verjetno oba veva, kaj pomeni izziv, kje so čeri in kje svoboda, ki jih prekarna oblika dela prinaša.

Ta članek bi bil povsem nepotreben, če bi država z vsemi svojimi veleumi dojela, da je veliko bolj strateško ponuditi vsem državljanom minimalno garantirano mesečno vsoto in vzporedno ustvariti striktno davčno politiko. Ker pa se zdi taka zdrava, kmečka logika visoka filozofija je država ne dojema...ali...o tem drugič.

Torej ostanemo pri razmišljanju o posledicah, ki jih a priori negative no razmerje med delodajalcem in delojemalcev ustvarja. Torej je spodnji tekst zgolj razlaga, kako lepotičiti že itak grd medčloveški in delovni odnos, če se izrazim banalno.

Kaj pravi stroka o prekarnem delu?

"Prekarnost lahko razumemo kot družbeno tendenco posploševanja socialne negotovosti, ki izvira iz sodobnega ekonomskega in zaposlovalnega sistema družbe.

Slednji je utemeljen v idejah ekonomistov iz sedemdesetih let 20. stoletja, ki so razvijali neoliberalni ekonomski model. Pri tem so predpostavljali, da rast in razvoj temeljita na tekmovanju na trgu.

Tako so razvili zahtevo, da se vsi vidiki življenja podredijo tržnim načelom.

Na področju dela je to pomenilo, da so pričeli tveganja in negotovosti prenašati na zaposlene in njihove družine.

Prekarizacijo- spremlja še sklicevanje delodajalcev in politikov na strahove o sposobnosti tekmovanja in konkuriranja v globaliziranem svetu, privatizacija storitev, produkcija v zadnjem možnem momentu in fleksibilno upravljanje s človeškimi viri.

Bistvene razlike med redno zaposlitvijo in prekarnimi oblikami zaposlitve se kažejo v tem, da prekarni delavci v večini nimajo zagotovljenega plačila za preživetje, da so brez pravic plačanega dopusta in regresa, malice in povračila stroškov za prevoz.

Delodajalci prekarnim delavcem, za razliko od redno zaposlenih, prav tako ne plačujejo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovanje za primer brezposelnosti in prispevkov iz naslovov starševskega varstva.

Vse to vodi v šibko socialno varnost prekarno zaposlenih

Oblike prekarnih zaposlitev in regulacija trga delaUredi

Prekarnost nastopa v več oblikah. Gre za delovne aktivnosti, ki se večinoma ne opravljajo v okviru delovnega razmerja, ki torej ne temeljijo na pogodbi o zaposlitvi. Prekarne oblike dela pa se lahko pojavijo tudi v delovnih razmerjih, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas ali pa s krajšim delovnim časom

Standing opozarja, da prekarno delo ne pomeni nujno tudi nizkih prihodkov. Tako opredeljuje prekariat, kot ljudi, ki nimajo sledečih sedmih oblik z delom povezane varnosti. Pri tem ni pomembno ali določeno obliko varnosti delavci dojemajo kot pomembno ali ne. Te oblike varnosti zaposlitve so:

Varnost na trgu dela: zadostne priložnosti zaslužka; na makro ravni se to odseva v zavezi države za polno zaposlenost.

Varnost zaposlitve: zaščita pred arbitrarno odpustitvijo; regulacija zaposlovanja in odpuščanja; kazni za delodajalce, ki se ne držijo pravil itn.

Varnost službe: sposobnost in priložnost obdržati nišo v zaposlitvi, ukrepi za ohranjanje spretnosti, priložnosti za zvišanje statusa in prihodka.

Varnost dela: varnost pri delu, ki zajema npr. preprečevanje nesreč in bolezni pri delu s pomočjo pravil o varnosti in zdravju, omejitev delovnega časa, samotnega dela, nočnega dela za ženske, kot tudi s kompenzacijami za delovne nezgode.

Varnost razvijanja spretnosti: priložnost za pridobivanje novih spretnosti skozi vajeništvo, izobraževanje ob delu itd., kakor tudi priložnosti za uporabo kompetenc.

Varnost prihodka: zagotovljen stabilen dohodek, ki ga ščiti npr. minimalna plača, indeksacija plač, obsežna socialna varnost, progresivno obdavčevanje, ki zmanjšuje neenakost in dopolnjuje nizke dohodke.

Varnost zastopanja: imeti skupen glas na trgu dela, ki ga predstavljajo npr. neodvisni sindikati s pravico do stavke.

Pomanjkanje teh zagotovil je značilno za različne oblike zaposlitev, ki so v Sloveniji opredeljene v ZDR 1, Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah in obligacijskem zakoniku, povzete pa v informacijski zloženki za prekarne delavce.Te oblike dela so:

zaposlitev s krajšim delovnim časom,
delo za določen čas,
avtorska pogodba
podjemna pogodba oz. pogodba o delu
samozaposlitev
študentsko delo
pripravništvo
agencijsko delo oz. delo pri delodajalcu, ki posreduje delovno silo in tako zagotavlja delavce drugemu uporabniku

Naštete oblike zaposlitve vodijo k zmanjšanju zaščite delavcev in prenesejo nanje dodatne odgovornosti. Posamezniki tako niso več zaposleni, temveč »prosti igralci« na slabo reguliranem trgu dela.

Med dejavniki, ki naj bi prispevali k prekarizaciji in vse večji pogostosti takšnih zaposlitev strokovnjaki navajajo:

nizka gospodarska rast
nezadostne kvalifikacije
prehod v poindustrijsko, storitveno družbo
povečanje deleža zaposlenih žensk
t. i. outsourcing – globalizacija in možnost premeščanje proizvodnje in storitev v tujino
slabljenje sindikatov
deregulacija trga dela
ideološki premiki v smeri individualizma in osebne odgovornosti za delo in družinsko življenje
večanje konkurenčnosti z zmanjševanjem stroškov delovnega procesa (nižanje mase plač."

https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Prekarno_delo

                                            

                                                             *****************

Bojan Maraž, rojen 1954 v Vrtojbi.
Je oblikovalec, fotograf, pisec in v zadnjih letih filmski ustvarjalec.Vzporedno poslovnež.
Po diplomi iz industrijskega oblikovanja v Angliji, je v Stari Gorici odprl svojo agencijo Krea. Vzporedno ji je pridružil še dve enoti, eno v Bangkoku, drugo v Šanghaju.Delovne izzive je nadaljeval v Aziji, kjer se je uspešno umestil med vidna azijska imena z najbolj cenjenimi projekti.

Med večjimi projekti izstopajo:

- dvakratna nagrada za olimpijske igre v Pekingu 2008,
- celostna podoba za kitajsko vesoljsko agencijo,
- volilna kampanja za Darka Bratino in Demetrija Volčiča v Italji,
- dvoletna, zaporedna prvo uvrščena nagrada za oblikovanje sejemske postavitve na sejmu Architect v Bangkoku,
  v New Yorku je oblikoval klavir za Steinway and Sons,
- nagrade za oblikovanje mobilnega telefona naTahskem in sedežnega pohištva na Kitajskem,
- v Sloveniji je ustvaril vinske podobe Ščurka, Kristančiča, Kocijančiča..., Celostne podobe Alplesa, Kolpe, embalažo za nogavice Polzela, WC 
   raček za Šampionko, podoba za 19 slovenskih znamk...

Potuje in živi med Slovenijo in Azijo. Koncept dveh domov se mu zdi primerno nadomestilo, da ubeži prekarnosti in njenim uničujočim zakonitostim.
Trenutno se ukvarja z pisano besedo, fotografijo in celovečernim filmom

Bojanu lahko pišete na:  nitnoi@protonmail.com