ODPRTO
PISMO SLOVENSKI DIPLOMACIJI
Draga Diplomacija,
Po treh letih vojne v Ukrajini, v luči najnovejših političnih turbulenc v zvezi z njo, turbulence, ki drmajo svet in še posebej Evropo, se morda sprašuješ ali si v tem času, v svojem limitiranem dometu, vsakič ravnala prav, ali se na kaj spozabila in pri odločitvah, ki si jih sprejemala, tu pa tam streljala mimo? Priznajmo si, da se s proaktivno držo nisi pretirano izkazala. Ne pomnim, da bi kdaj ravnala drugače kot so v zvezi s tem konfliktom odločali v Washingtonu in Bruslju, da bi tem gospem in gospodom prenesla pomisleke, ki smo jih nekateri doma, pa ne le ulični aktivisti, izražali v učinkovitost in smiselnost omenjenih odločitev. Ves čas si se klanjala načelu evropske enotnosti za vsako ceno, zapirala oči pred dejstvom, da je bila nenehna širitev Nata proti ruskim mejam, če že ne prvi, vsaj eden od glavnih sprožilcev ruskega besa in posledično Putinovega ukaza, o »Specialni operaciji«. Na to nas vsakič opominja tudi nekdanji predsednik Republike Danilo Turk, ki ni ravno bruc na tem terenu. Živela si in še vedno živiš v svetem prepričanju, da ima ta vojna enega samega, absolutnega grešnika - »Ve se kdo je žrtev in kdo agresor!« - in da bo z zahodno pomočjo agresor poražen. No, sedaj, ko smo kasirali vsi, svet, Evropa in tudi mi doma vladavino Donalda Trumpa in z njo poizkus, da ona poskrbi za končanje vojne in povrnitev miru, edino kar ti mirovniki svetujemo - kot prvi pisec in podpisnik večine naših pozivov k pameti čutim, da govorim lahko v imenu če ne vseh, vsaj večine - je, da se umakneš v molilnico, oz. spovednico in zrecitiraš 36 mea culpa, za vsak mesec vojne po enega. Ter da ta nasvet preneseš še kompanjonom v Bruslju. V Washington ni treba, ker so tam za to že poskrbeli.
In ko boš v spovednici, pusti da Trump opravi svoje. Če pa bi vseeno kaj rada povedala, povej končno nekaj koristnega, suverenega, pametnega. Recimo že napol odpisanemu francoskemu predsedniku Macronu, ki se ponaša, kot da bi prejel za to mandat nebeškega gospoda, da v Sloveniji ne pristajamo na njegove pridige o Rusiji kot »eksistencialni grožnji za Evropo« - z njo kot večnim sosedom in pod istim, hudičevim Putinovim režimom, smo mirno in prijateljsko sobivali in sodelovali 25 let, zakaj ne bi še naprej?! - ter da ne soglašamo z napotitvijo njegovih letal z jedrskimi izstrelki v Nemčijo, ker samo napenja že hudo zapleteno in napeto stanje in otežuje mirovna pogajanja. Domačim akterjem pa, da ne bomo pošiljali svojih vojakov v Ukrajino če bo dogovorjena prisotnost mednarodnih sil za nadzor premirja, oz. miru. Sprejmimo sami to odločitev, da nam ne bo vsiljena. Rusija je več krat dala vedeti, da ne bo privolila v prihod vojska članic Nata, četudi pod zastavo OZN. In nekatere vlade so to že razumele - Nemčija, Italija, Poljska, Madžarska, Hrvaška….
In končno generalnemu sekretarju Nata Rutteju ter lastnemu premierju sporoči, da »nova politična realnost« terja več pameti, ne več orožja, oz. da kolikor bo le mogoče, se bo Slovenija držala že danih obljub o 2% BDP za obrambo do 2030, da pa dodatnega višanja teh izdatkov ne bo, ker bi s tem ogrožali že dosežene življenjske standarde v državi v kar seveda ni moč pristati.
Kaj bo in kako bo s pogajanji za mir med Trumpom in Putinom, z EU in Ukrajino zraven ali brez, pustimo se presenetiti. Če bo Ukrajina ostala brez 20% ozemlja bo krivda skupna - aprila 2022 v Carigradu je Zelenski zamudil priložnost, da bi jo ohranil celo - bo pa vsaj rešen problem ne-implementiranih Minskih dogovorov. Bomo lahko zavihali nos in grdo pogledali Trumpa in Putina, a s to dejansko novo politično realnost se bomo pač morali sprijazniti in četudi s stisnjenimi zobmi delati na pomiritvi odnosov z obema. Lahko pa se tudi zbudimo v jutru, ko se bo s Putinom sprl še Trump in bo vsak že s palcem na svojem rdečem gumbu?!
Ne želimo si tega, draga Diplomacija.
Aurelio Juri
Koper, 27.2.2025
Ni komentarjev:
Objavite komentar