Če želimo razumeti, kako se upreti obstoječemu sistemu, moramo najprej doumeti njegov logiko.
Kot
opozarja Yanis Varufakis: Facebook je vreden milijarde zato, ker zanj ljudje
brezplačno delajo. Vsaka objava povečuje kapital lastnika– vi ustvarjate
vrednost, on pobira dobiček.
To
orjaško kopičenje kapitala je mogoče zato, ker v času vsesplošne financializacije
obstaja področje, kjer delo državljanov
ostaja neplačano: državljanski prosti čas. Tam poteka tih, a
sistematičen lov na neplačano delo. Del tega dela je prostovoljnega, del pa
postane obveznost – zapovedana z aplikacijami, pravili, postopki in zakoni.
Številna
podjetja ter državni uradi so to črpališče že vgradili v svoje poslovne modele.
Kjer koli je mogoče, zamenjujejo plačljiv delovni čas z državljanskim prostim
časom. A nihče tega ne počne tako učinkovito in brezsramno kot tehnološki
velikani. Njihov poslovni model je genialno preprost: delovni čas so
nadomestili s prostim časom, ki ga ni treba plačati.
Toda ta vir ni brez dna. Prostega časa državljanov je vse manj. Ostaja ga komaj še toliko, da lahko ljudje poskrbijo za osnovne potrebe, medtem ko se znajdejo v vse večji časovni stiski. Sprašujejo se, kam je izginil njihov prosti čas – odgovor pa je jasen: preoblikovan je bil v kapital drugih.
Prepričana
sem, da obstaja neposredna povezava med demokracijo in državljanskim prostim
časom. Ko se prosti čas izčrpava, se izčrpava tudi demokracija. Ljudje z vedno
manj časa vse manj sodelujejo pri upravljanju skupnosti in države. S tem
postajajo ranljivejši za izkoriščanje.
Zato
menim, da bi morali v okviru obstoječega sistema državljanski prost čas
finančno ovrednotiti. Le tako bi lahko zaščitili državljane pred časovno
stisko in ponovno odprli prostor za demokratične procese. Kajti izkoriščanje in
slabitev demokracije se bosta nadaljevala, dokler bo prosti čas državljanov
brez vrednosti.
Alenka
Sottler
DODATEK: VIZUALNO GRADIVO
Ni komentarjev:
Objavite komentar