Ustanovna listina združenih narodov je jasna, prebrati jo je treba.
24. februar 2022 – ruski napad na Ukrajino
»Putin je ravnokar sprožil obsežno invazijo na Ukrajino. Miroljubna ukrajinska mesta so tarča napadov. To je vojna agresije. Ukrajina se bo branila in zmagala. Svet lahko in mora ustaviti Putina. Čas za ukrepanje je zdaj,« na Twitterju zgodaj zjutraj zapiše ukrajinski zunanji minister Kuleba.
Že takoj iz Bruslja skupna obsodba predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen, predsednika Evropskega sveta, Charlesa Michela, ki na Twitterju sporočita, da »bo Kremelj odgovarjal za svoja dejanja«, enak odziv s strani generalnega sekretarja zveze Nato, Jensa Stoltenberga, ki za tisto jutro skliče izredno zasedanje veleposlanikov 30 članic zavezništva.
Ostri obsodbi tudi iz Ljubljane. Premier Janez Janša tvitne, da mora »Rusija takoj umakniti svojo vojsko in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine,« ter pozove zaveznike k vzpostaviti območja prepovedi preletov, predsednik Republike, Borut Pahor, pa obtoži Rusijo za grobo kršitev mednarodnega prava in načela OZN o mirnem reševanju sporov ter izrazi solidarnost z državljani Ukrajine. Povejmo, da z zamenjavo vlade (Robert Golob) in predsednika Republike (Nataša Pirc Musar), se odnos do te vojne in do Rusije ne bo spremenil.
28. februar 2026 – ameriško-izraelski napad na Iran
»Država Izrael je izvedla preventivni napad na Iran«, tako jutranje sporočilo obrambnega ministrstva. In iz Teherana poročajo, da sta v mestu odjeknili glasni eksploziji. V Jeruzalemu so se medtem oglasile sirene, ljudje po vsej državi pa so prejeli telefonska opozorila o "izjemno resni grožnji«. Izve se kmalu, da je bil napad usklajen z ZDA. Ameriški predsednik Trump na svojem družbenem omrežju »Truth Social« zapiše, da je Ameriška vojska začela obsežno vojaško operacijo v Iranu »z namenom odprave groženj, ki jih predstavlja iranski režim.«
Predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo zaskrbita potencialno ogrožena jedrska varnost na območju in širše, zato pozoveta k skrajni zadržanosti, zaščiti civilistov in polnemu spoštovanju mednarodnega prava. Na račun agresorja, oz. napadalcev - ZDA in Izraela - niti beseda kritike, kje šele obsodbe. Pa se že ve, da je bilo ubitih v Teheranu, ob raketiranju njihove šole, 150 deklet, kasneje da tudi verskega voditelja, ajatolaha Hameneia, ni bilo več med živimi. Beseda obsodba bi se pojavila šele, ko je Iran, in to na njegov račun, na ameriško-izraelski napad odgovoril z brezpilotnimi letalniki in raketami na Izrael e na ameriške postojanke sirom regije. Trije evropske države, dve članici EU, vse tri članice Nata (Francija, Nemčija in Združeno Kraljestvo) bi celo zagrozile Iranu še z njihovim vojaškim posegom.
Kako pa naši doma?
"Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja poročila o izraelsko-ameriškem napadu na Iran. Pozivamo vse vpletene strani k takojšnji deeskalaciji, zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava ter Ustanovne listine OZN," poročajo iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Sama ministrica Tanja Fajon gre še dlje z obsodbo »uporabe sile tako ZDA kot Izraela a seveda, tudi povračilnih ukrepov Irana po vsej regiji«, ker da vse to »ogroža življenja nedolžnih civilistov in ima zelo resne posledice za mednarodni mir in varnost«
Premier Robert Golob doda na X: "Pogum iranskega prebivalstva v boju za spoštovanje njihovih pravic in boljšo prihodnost bo vedno imel našo neomajno podporo. Vse strani pozivam, da se še posebej vzdržijo napadov na nedolžno civilno prebivalstvo. Svet ne potrebuje novih vojn. Diplomaciji je potrebno dati prednost."
Nato še predsednica republike Nataša Pirc Musar s pozivom vsem vpletenim stranem k »takojšnjemu umiku od vojaških dejanj in k vzpostavitvi dialoga. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem mednarodnega prava ostaja edina trajnostna pot k varnosti in zaščiti civilnega prebivalstva."
Ne tako slabo v primerjavi z Macronom, Merzom in Starnerjem - edini evropski voditelj, ki je jasno in nedvoumno obsodil ameriško-izraelsko agresijo na Iran, kljub neprijaznim besedam na račun njegovega režima, ostaja španski premier Pedro Sanchez - pa vendar, daleč od načelnega odziva do ruskega napada na Ukrajino. In enako, nekritično ter pavšalno odzivanje doma tudi s strani mainstream medijev, zlasti TV Slo, ne da bi uredniki prebrali kaj pravi Ustanovna listina OZN v teh primerih:
2. člen, 4. alineja: članice se v mednarodnih odnosih vzdržujejo groženj s silo ali uporabe sile zoper ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost katerekoli države ali drugega tovrstnega ravnanja, ki ni skladno s cilji Organizacije združenih narodov.
Kdo je grozil s silo ter jo uporabil zoper ozemeljsko celovitost in politično neodvisnost druge države je jasno: ZDA in Izrael zoper Iran!...
51. člen, 1. odstavek: Nobena določba ustanovne listine ne posega v neodtujljivo pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe ob vojaškem napadu na članico Organizacije združenih narodov, vse dokler Varnostni svet ne sprejme potrebnih ukrepov za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
Ni torej določbe, ki bi onemogočala Iranu da se ob vojaški agresiji brani, tudi tako da vrne udarec na vse dosegljive zmogljivosti napadalcev.
Vabim odločevalce in urednike, da si te reči preberejo preden ustrelijo floskule o kršitvah mednarodnega prava kar počez. Sicer bolj, ko gre vojna naprej in se širi – pod Izraelskem udaru je znova tudi Libanon - bolj bledi spomin na onega, ki jo je zanetil. A to ni prav, zato si nekje zapišimo: Če trdimo, da je vojno v Ukrajini zanetil Putin, bodi nam to všeč ali ne, priznajmo, da sta sedanji širšo vojno na Bližnjem Vzhodu zanetila Netanyahu in Trump!
Aurelio Juri
Koper, 3.3.2026
Ni komentarjev:
Objavite komentar